Morda ste kdaj slišali za nasvet, da dojenčka lahko pustite jokati, a s tem mu povzročate neverjetno stisko, kar se lahko kaže tudi v odrasli dobi.
Med starši pogosto zaokroži nasvet, da lahko dojenčka pustijo jokati. Da se bo na ta način naučil sam pomiriti in da mu bo to pomagalo. V resnici pa ravno s takim početjem otrok doživi travmo, ki ga zaznamuje vse življenje.
Ko dojenčka ali otroka pustimo jokati, po določenem času utihne. A ne utihne zato, ker bi bil zadovoljen. Utihne zato, ker je tako prestrašen, da ima občutek, da bo umrl, če se bo jokal naprej.
Počuti se grozno, kot da ga nihče ne mara, nihče ne sliši, okolje v katerem je, je grozno in nevarno in občutek ima, da se to ne bo nikoli končalo.
Ta občutek groze se vtisne v vsako celico v njegovem telesu. In ko odraste mu je strah dobro poznan. Njegovi stresni hormoni se ves čas pretakajo po njegovem telesu. In na vsak način se želi izogniti tem občutkom.
Zato kasneje v življenu razvije odvisniška vedenja, vse kar lahko stori, da bi ubežal bolečini in strahu, ki ju nosi s seboj vse življenje. Ker v telesu nima razvitega sistema, da bi se sam pomiril.
Zato dojenčka NIKOLI ne smemo pustiti jokati. Vloga mame je, da ga pomiri.
Prirejeno po: Špela P. Peternel
- Preberite si še: Oče je odsoten, mama je jezna. Katerim težavam bo njun otrok podvržen v odrasli dobi?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
