Ko nismo zadovoljni sami s seboj, bomo v odnosih z drugimi povzročali škodo.
Ko nismo osrediščeni v svoji lastni biti, se osredotočamo na to, kako so drugi oddaljeni od sebe.
Če bežimo pred lastnimi napakami, bomo napake videli vsepovsod, kamor bomo pogledali.
ONI so neprebujeni. ONI se ne zavedajo. ONI se motijo. ONI so neumni in slepi. ONI častijo napačnega boga ali višjo silo. ONI mislijo napačne misli in čutijo napačne občutke …
Potrebno jih je ustaviti, si mislimo. Spremeniti. Preoblikovati. Morda celo uničiti.
Naša naloga je, da jih naučimo, kaj je “prav”. Morda celo kaznujemo. Ali pa rešimo iz njihove "nevednosti". Postanemo obsojajoči in kritični. Poskušamo preprečiti, da bi “nevedneži” imeli svoje izkušnje in bili to, kar so.
Začnemo se igrati boga. Ali guruja. Strokovnjaka. Tistega, ki "ve".
Potlačimo svojo ranljivost. Svojo lasten sram. Svoje dvome, svoje nepopolnosti in svoje napake.
Osredotočamo se na “nepopolnosti” drugega in ignoriramo svoje lastne pomanjkljivosti. Ločimo se od reke človeštva.
Mislimo, da nam bo obvladovanje in nadzorovanje drugih prineslo olajšanje, sprostitev in mir.
“Ko se spremenijo, bom lahko v miru počival/a,” si mislimo.
To je velika laž – in začetek vse vojne.
Obvladovanje drugih NIKOLI ne more prinesti notranjega miru.
Ustvarja lahko samo nemoč.
Končaj vojno in se obrni navznoter – pred čim bežiš?
Vir: Jeff Foster
- Preberite si še: To je vaša afirmacija za današnji dan
- in Komu ta teden prinaša srečo v ljubezni?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
