Ljubezen se želi izraziti v spolnosti. V spolni združitvi doživita partnerja vrhunec ljubezni.
Ko se združim s človekom, se združim s temeljem vse biti, s temeljem vse ljubezni.
Samo če živim spolnost popolnoma osebno, če se kot osebnost z ljubeznijo izražam v njej in spoštujem osebnost drugega, jo živim primerno.
Človek, ki ga spolnost obvladuje, je ne živi kot osebnost.
Izpolnjena spolnost je mogoče le, ko smo notranje svobodni in nismo obremenjeni z egom. To dvoje pa sta navsezadnje duhovni drži: spolna predanost drugemu je mogoča le, če se odpovem egu, če se popolnoma prepustim in predam drugemu ter s tem ljubezni in navsezadnje življenju.
Kadar spolnost uspe, moški in ženka doživita, da sta skupaj eno. Tedaj čutita razsežnost ubranosti, samopozabe in predanosti, ki za trenutek poteši njuno hrepenenje po življenjski polnosti in sreči. Vendar hrepenenja ni mogoče potešiti enkrat za vselej. Z vsako osrečujočo izkušnjo v spolnosti se znova zbudi.
To hrepenenje lahko primerno živim le, če ga usmerjam ne le v spolnost, temveč ga prek nje usmerim v resničnost, ki jo presega in ki edina lahko za vselej izpolni hrepenenje po ekstazi.
Anselm Grün, Mala knjiga o pravi ljubezni, Celjska Mohorjeva družba
- Poglejte si še: Mnogo generacij že ne ve več, kakšna je prava vloga spolnosti
Novo na Metroplay: Jorg Zupan o gostinstvu, željah za naslednjih 10 let in družinskih trenutkih