Življenje nam ves čas daje namige in nas opominja, če delamo nekaj narobe. Včasih bolj milo, drugič bolj ostro. Opozarja nas, vse dokler ne vidimo jasno, kaj je tisto, kar moramo spremeniti in to tudi storimo.
Kdaj je torej čas, da pogledamo vase in nekaj spremenimo?
1. Ko smo nesrečni in brez volje do življenja.
Eden izmed znakov je, da se zjutraj pogosto težko vstanemo, namesto da nas preplavljajo metuljčki v trebuhu od navdušenja, da je pred nami nov dan z novimi priložnostmi! Ko nimam volje do stvari, ki so nas običajno veselile. Ko se vse zdi brez smisla, takrat je skrajni čas, da najdemo moč v sebi in nekaj spremenimo.
2. Ko nas motijo ljudje okrog nas.
Saj veste, ko nas nekaj moti pri drugih, je potrebno to najprej spremeniti pri sebi. Če nas nekaj žre, je dobro naprej pogledati vase in ne obsojati drugih.
3. Ko samo govorimo in nič ne naredimo.
Zelo pogost problem danes. Vse vemo, imamo morje informacij, knjig za samopomoč in tečajev, skratka - vse nam je jasno. A kaj, ko stvari ostanejo pri informacijah in ni dejanskih akcij. In tudi če naredimo čisto majhen korak, pomembno je samo, da se premikamo počasi naprej!
4. Ko za vse krivimo druge in iščemo vzroke za težave zunaj sebe.
Ko se bo partner spremenil, ko bodo sodelavci začeli ceniti moje delo, ko bo oče bolj ljubeč do mene, ko bodo vsi ljudje lepše ravnali... takrat bo vse boljše. "Figo"! Gandhi je morda že klišejski, a še kako resničen: bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu in spremeni najprej sebe!
5. Ko smo ljubosumni na uspehe drugih in tekmujemo.
Ko vidimo nekoga, ki je uspešen in nismo (resnično v srcu) srečni zanj oziroma nas to zmoti.
6. Ko venomer čakamo na točko v prihodnosti, ki bo prinesla olajšanje.
Samo, da mine ta mesec, da mine to leto, da gremo na počitnice, da dobimo službo, da pridemo v pokoj... Ta točka sreče se nekako izmika ves čas. Dokler ne bomo zares zasidrani tukaj in zdaj, se nam bo resnična sreča ves čas izmikala.
7. Ko nimamo dovolj obilja.
Pravijo, da je pomanjkanje prav tako znak neuravnovešenosti in disharmonije v naših življenjih.
8. Ko frustracije prenašamo v pretirano hranjenje, alkohol ali kajenje.
Utapljajnje težav v navideznih zadovoljitvah, kot je hrana, alkohol in cigareti ali druge droge, je znak, da nismo zares zadovoljni. Ko smo zares zadovoljni namreč ne potrebujemo ničesar od zunaj, da bi se počutili bolje.
9. Ko zbolimo.
In na koncu, ko ne vidimo vseh prejšnjih znakov (običajno jih je veliko), nam življenje ponudi še najbolj očiten alarm, da se zavemo, da nekaj ne delamo prav in je čas za korenite spremembe.
Hitreje, ko opazimo, hitreje, ko nekaj spremenimo, lažje bo in življene bo prej radostno. Potrebno je le veliko poguma in predanosti!
- Preberite si še: 5 stvari, ki jih razumejo le stare duše