Velikokrat hrepenimo po tem, da bi drugi videl enako kot mi... Vendar je pri tem potrebno razumeti naslednje...
KO ŽELIŠ, DA DRUGI VIDI ISTO KOT TI
Želimo, da drugi razume.
Trudimo se.
Da vidi.
Da dojame.
Pa vendar...
Če ne more videti, mu damo potrebni čas, da dozori za vizijo, za pogled Resnice! Za gledati in VIDETI!
Ljubimo... in v tem kontekstu je nesebično, brezpogojno in ljubeče sprejemanje drugega, brez "ŽELIM".
Če ne more videti in razumeti, ne prižigaj reflektorjev v njemu, ker mu boš poškodoval oči.
Če te ne sliši, ne lovi tvoje frekvence, ker je na drugi radijski postaji.
Ne dvigaj glasu, ne jezi se, ne krivi ga, ker boš poškodoval njegovo zavest.
Če noče hoditi, ga ne sili, ne podpiraj ga, ne kaži mu pot, na kateri vidi samo ovire in kamenje.
Kajti na vsakem koraku bo padal in krvavel.
Če se noče zbuditi, ga ne zbujaj, ne ropotaj in ne delaj hrupa.
Dovoli mu, da spi, ima vso pravico in svobodno voljo, da še naprej izbere dolgo trdno spanje.
Če trpiš z njim, če je njegova bolečina postala tvoja bolečina, potem spusti, kar ti ne pripada. Ne nosi bremen drugih.
Ljubi... vendar najprej LJUBI SEBE!
- Preberite si še: Po turbolencah bo preživelo samo tisto, kar je resnično