Včasih je december sredi poletja. Ne zaradi vremena, temveč zaradi vprašanj, ki (me) opomnijo na samski status. Če se je decembra skorajda nemogoče izogniti vprašanju "kam greš za novo leto?", je poleti hladen tuš zagotovljen z vprašanjem "s kom greš na morje"?
Poleti je zaradi vročine prepih zaželen. Ni pa prijetno, če se znajdem(o) na prepihu zaradi samskega statusa, ki je med načrtovanjem dopusta nekoliko bolj očiten.
Pred dvema letoma sem se prvič znašla pred dilemo "kam in s kom na potovanje?". Zataknilo se je že pri vprašanju "kdaj", ker dopusta pred začetkom jeseni nisem mogla vzeti. S tem se je izbira "s kom" omejila na mene.
Moje prijateljice lahko v jesenskem času plažo gledajo le še na zaslonu računalnika. Ob spoznanju, da se bom na dopust odpravila sama, nisem bila več prepričana, da velja "samsko=božansko". Sodeč po skromni turistični ponudbi za ljubitelje ednine, sem dobila občutek, da velja "samsko=postransko".
Turistične ponudbe so večinoma vezane na pare. Za enoposteljno sobo je potrebno doplačati, kar pomeni, da je dopust za samske precej dražji. Je to "davek na samske"!? Pred leti se je prijateljica udeležila neke prireditve, kjer je morala za vstopnico odšteti 8 EUR, medtem ko je par plačal skupaj 10 EUR. Zdelo se ji je nesprejemljivo, da te "udarijo po žepu in še po glavi".
Finančni in moralni udarec je včasih težko sprejeti. Vprašanja tipa "zakaj nimaš partnerja?" sčasoma sprejmem(o). Običajno sledijo še podvprašanja: "so vsi moški zate predobri?", "si mogoče preveč zahtevna?". Ali pa pripombe kot so "se zavedaš, da bo vsako leto težje najti partnerja?".
Na to običajno hudomušno odvrnem z verzi "življenje teče in nič ne reče. Samo nasmeh je bolj grenak". Po takšnem odgovoru je nasmeh res bolj grenak. Vendar ne moj, temveč sogovornikov. Na komentarje sem sčasoma postala imuna. Zdi se mi, da se drugi bolj obremenjujejo z mojim statusom kot se sama.
Samskosti nisem nikdar dojemala kot sramoto. Temveč kot priložnost, da izkoristim čas zase. Se izobražujem in se ne pomilujem. Po logiki "jok, brate odpade" sem pred leti načrtovala svoj prvi sanjski oziroma samski dopust. Od nekdaj sem želela potovati izven Evrope. Ker pa sem svet v ljubezenskih razmerjih odkrivala pod rjuhami, tega nisem udejanjila. Čas je bil tokrat na moji stran.
Finančno stanje tudi, saj je ena izmed prednosti samskega življenja tudi to, da več denarja lahko porabim(o) zase. Po nekajtedenskem brskanju sem končno našla lokacijo in samskim prijazno agencijo. Potovanja v Maroko sem se zelo veselila. To je bilo moje prvo samsko potovanje, ki ni bilo povezano z delom.
Enoposteljno sobo sem sicer morala doplačati. Toda bilo je vredno vsakega centa. Na tistem potovanju sem spoznala, da je včasih biti sam(a) neprecenljivo. Zaradi prebavnih motenj je na potovanju postala najbolj priljubljena "znamenitost" stranišče. Sčasoma so mi sopotniki zavidali in mi to tudi odkrito priznali z besedami "blagor tebi, ko imaš v sobi kopalnico zase".
Romantični večeri v dvoje so se namreč za večino iz spalnice preselili v kopalnice. Potovanje je bilo nepozabno. Kmalu zatem sem se odpravila še na drugo samsko-sanjsko potovanje. Prijateljica mi je nedavno rekla "ko si samska, so vsi moški tvoji". V to nisem popolnoma prepričana. Sem si pa po prvem potovanju želela videti in objeti cel svet. V tem smislu je samskost prednost.
Obe roki imam(o) namreč prosti. Z njima lahko objamem(o) cel svet. Ali pa, prosto po Kekcu, v eni nosim(o) sonce, v drugi pa zlati smeh. Potovanja v oddaljene dežele so zelo priporočljiva, saj se je lažje izogniti občutkom samote. Samskost je v tem primeru lahko celo prednost. Nekoliko manj priporočljivo je morda iti sam/a na morje. Obstaja verjetnost, da se na plaži pojavijo občutja nelagodja zaradi samskosti, ki jih lahko spodbudijo popevke tipa "ide mi u životu, ide mi. Ali mi fali ono malo ljubavi".
Slabost potovanj v ednini je morda samostojno prenašanje prtljage. Vendar je hkrati to lahko odlična vadba za utrjevanje mišic. Prenašanje lastne prtljage te učvrsti. Svojo prtljago moramo večino časa prenašati sami. Prej, ko se to naučim(o), lažje je.
Samsko življenje ni vedno osvežujoče. Včasih je obremenjujoče. Osebne prtljage je vsako leto več in včasih se zdi, da je vedno težje zbrati moč in se podati na samostojno pot. Vendar se obrestuje. Na potovanju se pogosto zgodi, da spoznam(o) veliko novih zanimivih in očarljivih ljudi. Četudi svoje sorodne duše ne spoznam(o), pa zagotovo bolje spoznam(o) sebe.
Danaja Lorenčič; columnaya.blogspot.com
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
