Za naša življenja, ki so polna stresa, napetosti in pritiskov, predstavlja seks dobrodošlo sprostitev, ki vsaj kratkotrajno izklopi naš pregreti um in množico duševnih vtisov, s katerimi nas nenehno zasipa. Ob zadovoljstvu, ki ga prinaša, se ne sprašujemo, ali ima tudi senčne plati. Ko pa se nekoliko poglobimo v to vprašanje, odkrijemo presenetljive stvari.
Pri seksu izgubimo ogromno svoje spolne energije, ki je naša življenjska sila. Moški ob izlivu semena, ki je dragocena substanca, izgubi še več vitalne energije kot ženska; namesto da bi ljubimca to vitalno silo zadržala v telesu in jo izkoristila v svoj prid, dovolita, da iz njunih teles nekontrolirano odteče. In čeprav posebno starejši moški razločno občuti, kako je to osušilo njegove vitalne baterije, se le redko kdo vpraša, ali je tako razmetavanje z energijo naravno in smiselno. Ne vprašamo se, ali si je možno privoščiti enake užitke brez izgube svoje vitalne energije.
Vitalnost, ki je s seksom močno prizadeta, izgubljamo še z različnimi oblikami zasvojenosti, s prekomerno ješčostjo, pretiravanjem v čemer koli in z uživanjem različnih drog. Zaradi izgube testosterona, ki se ob izlivu izgublja iz telesa, trpi tudi um. Izguba energije prizadene tudi žleze z notranjim izločanjem, kar vpliva na duševne in čustvene funkcije. Hormonsko stanje tako neposredno vpliva na osebnost, značaj in sposobnost ustvarjalnega razmišljanja.
Čeprav genitalni orgazem prinaša kratkotrajno potešitev spolne sle in začasno telesno sprostitev, pa se um in duh ne sprostita; še vedno sta lačna subtilne energije, ki se, neusmerjena, izgublja skozi telesne odprtine.
Senčnih plati spolnosti se ne zavedamo dovolj, zato teh problemov ne jemljemo dovolj resno, posebno ne moški, ki ima prav zato v povprečju krajšo življenjsko dobo. Razsipavanje semena in energije je znak, da moški svoje notranje moči ne obvladuje. A kdor ne obvladuje notranjih moči, tudi zunanjih ne more.
Taoisti pravijo, da genitalni orgazem ruši čvrstost celotnega spodnjega dela telesa, zaradi česar nastopi kronična ohlapnost tkiv, posledica pa je nenehno odtekanje energije. V dolgotrajni zlorabi oslabljena tkiva ne morejo več pravilno vdihovati življenja. Zelo očitno se to izraža na zadnjici, ki postaja vse bolj mlahava in izpraznjena. Čvrsta zadnjica je znak velike življenjske moči; ženske vedo, da so moški s čvrstimi zadnjicami boljši ljubimci.
Fiziološke posledice se pokažejo šele z leti, a še hujše so psihološke, ki so prisotne ves čas. Spolni odnos je za moškega precej stresno dejanje zaradi strahov, ki se s staranjem vse bolj zaostrujejo. Prvi, imenovan erektilna disfunkcija ali pešanje erekcije, se lahko pojavlja že po štiridesetem letu in se s starostjo zaostruje.
Nič manj neprijeten ni strah pred prehitrim izlivom. Znana raziskovalca spolnosti, Masters in Johnsonova, sta že pred desetletji ugotavljala: več kot polovica testiranih moških po štiridesetem je imelo prezgodnji izliv; danes so ti rezultati še slabši. Ob tem devetdeset odstotkov žensk po navadi ni doživelo orgazma; večina jih niti ni vedela, kaj je to. No, to se k sreči polagoma popravlja.
V psihi moškega je prisoten strah, da partnerke najverjetneje ne bo zadovoljil. Močan upad energije ob orgazmu mu prepreči nadaljevati spolni odnos, partnerka pa se je komaj razvnela. Ta odpoved moškega, ki je dokaz njegove spolne šibkosti, ga spravi v neenakopraven položaj s partnerko. Zdi se mu, da ženski preprosto ne more biti kos. Seks dejansko ruši njegovo samopodobo.
Tudi partnerka ni v nič boljšem položaju. Spet in spet prikrajšana za pravo zadovoljstvo v sebi krepi prepričanje, da se možnost za njeno spolno potešitev vse bolj odmika. Čuti se izkoriščeno, občutek ima, da je bila partnerju le objekt za lastno zadovoljitev. Občutek opeharjenosti in globoko potlačeno razočaranje postaneta vir pogoste razdražljivosti ter neizčrpne, pretirane kritičnosti. Spolno nezadovoljna ženska pogosto razvije neiskren značaj. Ker v spolnosti ne najde ničesar, jo marsikatera ženska uporabi kot orožje proti partnerju. Z njo skuša trgovati ali izsiliti kako prednost. Položaj izkorišča tako, da se kaže v vlogi žrtve.
Opisana psihoza pri moškem povzroča pritajeno nezadovoljstvo s seboj in strah, da je izgubil naklonjenost partnerke. Občutek nemoči skuša na različne načine nadomestiti, marsikdaj z agresivnostjo – pretirano uporabo moči v normalnem življenju. Za vsako ceno se poskuša izkazati drugje, čeprav na področjih, ki njej nič ne pomenijo, na primer v športu ali kakem hobiju, vložena energija pa marsikdaj preseže zdrav okvir.
Seks, kakršnega poznamo, je pravzaprav naprezanje, da bi doživeli orgazem v dvoje, a pri tem so le redki zakonski pari uspešni. Ob vseh omenjenih negativnih posledicah takšen seks vodi v izgubo harmonije in zaupanja med partnerjema ter ustvarjanje medsebojnih napetosti. Želja po spolnosti posledično vse bolj usiha. Izgubljena medsebojna iskrenost vodi k vse večjemu odtujevanju, medsebojno zaupanje se ruši, spoštovanje pa se umika preziru in nestrpnosti. Namesto da bi se srečevala kot dve ljubeči bitji, se partnerja srečujeta le še na ravni egov in skušata drug drugemu dokazovati svoj prav.
Nič čudnega torej, da v takšnih razmerah med pari nastajajo nova in nova nesoglasja, zakonski odnosi pa se spremenijo v rivalstvo, tekmo za prevlado ali celo v vojno med zakoncema. Ob tej grenkobi ljubezen nima možnosti za preživetje, kaj šele za razcvet. Partnerja, ki ne moreta doseči spolnega zlitja, postajata sebična in zagrenjena, njuna vitalnost in zdravje vse bolj slabita. Namesto da bi ju spolnost povezovala in utrjevala njun odnos, prinaša vedno novo grenkobo in nezadovoljstvo.
Spolnost je doživela udarec s krščansko obsodbo spolnega akta, ki je bil ožigosan kot sredstvo za mesene užitke; prenehala je biti nekaj naravnega, izgubila je spontanost. Predvsem v moškega se je naselil nemir in podzavestna želja, da bi dejanje čim prej opravil. Namesto da bi se popolnoma predal trenutku in partnerki, je nenehno v strahu in pričakovanju prezgodnjega vrhunca in neslavnega konca.
Njegova napetost in nesproščenost se preselita tudi na partnerko in odnos; namesto da bi bil ljubeče in sproščeno čustveno dejanje, prepuščanje življenjski energiji, postane miselni program, nekakšno razburjenje, računanje, kaj je treba storiti, obremenjeno s strahom, ali bo partnerko zadovoljil ali ne. Napetost in nesproščenost pa sta glavna razloga prezgodnjega izliva. Spolna združitev je postala vse kaj drugega kot dejanje resnične ljubezni, v katerem partnerja izrazita medsebojno občudovanje, izmenjata svoji energiji in se prežameta z njo.
Izgubljanje življenjske energije je prispevalo k pospešenemu staranju. Življenjska doba človeka se je od Adamovih časov krepko skrajšala. Adam naj bi dočakal 930 let, danes pa v povprečju ne dosegamo niti desetine njegove starosti! Čas je, da se pri seksu naučimo svojo spolno energijo ohranjati in jo izkoristimo v svoj prid.
Zoran Železnikar publicist, pisatelj in raziskovalec neznanega; www.prisluhni.si
- Poglejte si še: Mnogo generacij že ne ve več, kakšna je prava vloga spolnosti