Svet je tak, kot ga doživljamo, in to, kar doživljamo, je del nas samih.
Verjetno se lahko strinjamo, da je prijetno bivati v družbi ljudi, ki so nam podobni, vendar je žal res, da napredujemo predvsem, ko se uspešno soočimo in premostimo težave in izzive, katerih vir so pogosto predvsem konflikti - razlike med nami in drugimi osebami.
Razlike med nami in drugimi so na prvi pogled očitne, vendar resnica je, da si vsi želimo biti slišani, upoštevani in imeti možnost človeku dostojnega življenja, da se lahko razvijamo in izražamo v tem, kar smo.
V delu človeške narave, ki izvira predvsem iz nagonskih sil, je, da se na zaznani konflikt interesov najpogosteje odzovemo z bojem ali umikom. Tovrstni odziv je značilen tudi za sodobno družbo, ki poveličuje »duha tekmovalnosti in prevlade« kot gonilo razvoja družbe, v katerem se konfliktov ne rešuje, temveč so rešitve odraz »moči«, in le zmagovalcu pripada nagrada, vsi ostali izgubijo.
Vendar ta duh v sebi skriva jedro množenja bolečine, uničenja narave in zatona razvoja družbe, saj poleg tega, da pleni ljudi in naravo, ponuja lažne nagrade tudi t.i. »zmagovalcu«. Kajti te mu ne prinesejo zadovoljstva, temveč ga pogosto »uročijo« z odvisnostjo od slave, prizanj in nagrad, za kar mora slej ko prej žrtvovati tisto, kar je v vsakem življenju najsvetejše – to je njegovo bistvo. Torej, komu tak razvoj koristi?
Za spremembo morda ni potrebno drugega kot da »duha tekmovalnosti« zamenjamo za »duha sodelovanja«, ki je vključujoč in dopušča razvoj vsakemu posamezniku. Kaj za navedeno potrebujemo? Dvig zavesti? Odločitev za spremembo? Učenje veščin, ki so potrebna za življenje? Med slednjimi so pomembne tudi veščine reševanja konfliktov.
Konflikti kot taki niso nekaj slabega, temveč okna priložnosti za osebnostno rast in spremembo družbe. Nekateri od njih izvirajo zgolj iz različnih pogledov in prav zaradi njih imamo priložnost, da vsi skupaj vidimo več, kar je osnova za rešitve, ki dajejo boljše odgovore na izzive sodobne družbe. Drugi od teh izvirajo iz priložnosti naše osebnostne rasti, ko lahko s pomočjo drugih prerastemo okove naših čustvenih in miselnih vzorcev razmišljanj. Tretji so morda v osnovi preizkušnja naše osebne in družbene zrelosti.
Kaj še vse potrebujemo, da v svoje življenje spustimo, vzpodbujamo in negujemo duha sodelovanja in povezovanja?
Kristina Knific
- Poglejte si še: Sorodna duša vas lahko spravi ob živce!