Eden največjih problemov današnjih moških, pa tudi družbe v obče, je, da so pozabili, kaj je pravi bojevnik. Bojevniki znotraj sodobnih moških so zaradi manjka dobrih zgledov v minulih letih oslabeli, njihova šibkost pa vpliva na nezamejenost ali stanje, ki ga lahko imenujemo tudi naivnost.
Ali kot trdi Robert Bly: "Odrasel, 180 cm visok moški dovoljuje ljudem, da prestopajo njegove meje, vdirajo v njegovo psihično hišo, ga besedno zlorabljajo, odnašajo njegove zaklade in loputajo z vrati za seboj; napadeni moški stoji in jih gleda s priliznjenim, zmedenim nasmehom na obrazu."
Vsi skupaj smo pozabili, kaj je pravi bojevnik
S pojavom mehaniziranega vojskovanja se je nekdanji fizični bojevnik razkrojil zgolj še v nekakšnega vojaka in brezčutnega morilca. V resnici pa notranji bojevniki, o katerih govori Bly, nikakor niso napadalni. Ne prestopajo meja, temveč jih branijo. In danes bolj kot kdaj prej v zgodovini potrebujemo tega branilca – branilca zemlje, njenih bitij, vode, zraka, gora, dreves in divjine.
Da pa bi se zdramil bojevnik, si bo moški moral dovoliti osvoboditev in razviti svoj pristni jaz, svoje notranje divje bitje, ki po lastni naravi zasleduje divje živali v nas samih in nas opozarja, ko jim grozi izumrtje. Šele divje bitje v nas – naj je to pri moških Divji moški ali v ženskah Divja ženska – je tisto, ki se je voljno odreči poslovnemu življenju in se odzvati klicu.
"Divji moški predstavlja pozitivno stran moške seksualnosti. Dlake, ki pokrivajo njegovo telo, so naravne kot jelenove ali mamutove. Ne obrije se jih, ker bi se sramoval, in njegovi instinkti niso toliko potlačeni, da bi prebujali bes, ki ponižuje ženske. Spolnost Divjega moškega se ne hrani z ženskostjo ali s podobami ženskosti; vibrira tudi z griči, oblaki in morjem."
Divji moški je narava sama in je hkrati že del družbe. Živi v zapletenih izmenjavah z drugimi notranjimi bitji. Tako kot ameriški indijanci, ki imajo v sebi veliko Divjega moškega, kar se kaže v ljubezni do vsakdanjih stvari.
