Grški psihiatri so v zadnjih dveh letih opazili močno povečano povpraševanje po njihovih storitvah. S krizo se je število njihovih pacientov povečalo s 25 na 30 odstotkov.
Dimitris Ploumidis, direktor zavoda za psihično zdravje v Atenah, je že pred letom dni povedal, da imajo povečano število primerov anksioznosti, napadov panike in depresije. Pred krizo je bila Grčija po številu samomorov na dnu evropske lestvice, že v letu 2009 se je število samomorov v primerjavi z letom 2007 povečalo za 18 odstotkov, v zadnjih dveh, treh letih pa je številka še zaskrbljujoče narasla.
Slovenija, kriza in počutje
Tudi v Sloveniji so strokovnjaki že naredili raziskavo, kako kriza vpliva na ljudi. Dr. Bojana Avguštin Avčin, dr. Brigita Novak Šarotar in Andrea Užmah Kučina , vse tri s Kliničnega oddelka za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani, so se lotile raziskave o psiholoških posledicah gospodarske krize. Pozitivno je na vprašanje, ali jih je gospodarska kriza prizadela, odgovorilo 520 oseb oziroma 46,5 odstotka vprašanih. Analiza je v tej skupini prikazala statistično pomembno višjo stopnjo depresivnosti, tesnobe in delovne izgorelosti kot v skupini oseb, ki menijo, da jih gospodarska kriza ni prizadela. Največ, 308 zaposlenih, je odgovorilo, da občutijo večji pritisk na delovnem mestu, podobno število se jih je soočilo z znižanjem osebnega dohodka, sledi strah pred izgubo službe.