Znanstvenik in profesor Garjajev: "Čez 100 let medicina ne bo potrebna!"

Valovna genetika je nastala v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Začela se je z ugotovitvami ruskega biologa A. G. Gurviča, da imajo kromosomi ekvivalent polja. Toda pot njenega razvoja je bila dolga in težka, še posebej v povezavi z idejo jezikovne genetske informacije, katere oče je eminentni ruski znanstvenik prof. dr. Pjotr Petrovič Garjajev, ki je pred nekaj leti obiskal Slovenijo. Z njegovimi odkritji se je začela razvijati nova smer v genetiki, to je lingvistično-valovna genetika, za katero neozdravljive bolezni ne obstajajo.

Profesor Garjajev, kaj je bistvo valovne genetike, ki ste ji vi dodali pridevnik lingvistična?

Bistvo je v tem, da ima kromosomska DNK svoj kvantni ekvivalent ‒ fantomsko DNK, ki jo je mogoče zapisati z instrumentom. Ta kvantni ekvivalent DNK, torej genov, je mogoče prenesti s posebnim laserjem v obliki fizičnega spintronskega polja, ki ga usmerimo v organizem prejemnika. Tako je mogoče strateško upravljati poljuben organizem, tudi človeški.

Genetska informacija je podobna našemu govoru ‒ zato lingvistično-valovna genetika. Geni, ki kodirajo beljakovine, so jezikovne strukture in tega se ne sme ignorirati.

Največji dosežek evolucije je holografsko delovanje genetskega aparata. To je izjemno pomembno. Obstaja pa še en aspekt, tekstovni; glede na to, da genetski aparat deluje tudi kot generator tekstovnih struktur, genom deluje v kompleksu holografije s tekstovnimi strukturami. Tukaj ne bi šel predaleč.

Klasična genetika ne pozna teh zakonitosti? Kje je zašla, kot vi pravite, v slepo ulico?    

Osnovna pomanjkljivost klasične genetike je, da ignorira prav te jezikovne značilnosti molekule DNK. V genih, ki kodirajo beljakovine, obstaja jezikovna struktura, ki ji lahko rečemo kvazijezikovna; to niso le metafore oziroma pesniške prispodobe, kot so mislili prej. Klasična genetika ne razume zakonov genetične lingvistike. Zato je v nasprotju z naravo in je s proizvodnjo gensko spremenjene hrane pripeljala do tragičnih posledic, ker se gensko modificirana hrana proizvaja po vsem svetu. To pa je izjemno slabo, ker vodi do popolnega kolapsa vseh organizmov na Zemlji. 

Ker nas degenerira?

Tako je. Ker zagovorniki genetskega inženiringa verjamejo, da je edini pomemben genetski material gen. Začeli so manipulirati s temi geni, začeli so jih vsiljevati v različne organizme. Začeli so jih kombinirati. Obstaja koristen encim, ki proizvaja koristne proteine. Na primer krompir, uničuje ga koloradski hrošč, nekaj je treba storiti. In so storili. Genetiki so v krompir vstavili gen, ki kodira protein, ki ubija koloradskega hrošča. Donos krompirja je bil velik. Zdaj je treba ustvariti paradižnik, ki ne gnije, super sladko peso ali rastline, ki lahko akumulirajo vitamin E, ki je nujen za človeški metabolizem.

Genetiki razvijajo in dobivajo takšne transgene, ki jih narava ne pozna. Trdijo, da je gojenje transgenih pridelkov dobro, ker jim škodljivci po zaslugi genetskih sprememb ne morejo nič in niso potrebni pesticidi. Skratka, produktivni so in ne zahtevajo dodatnih stroškov za kemikalije, brez njih pa bi človeštvu pretila lakota. ’Zeleni’ pa so odkrili, da se, če s tem krompirjem nahranijo miši, postopoma pri njih razvija rak debelega črevesa.

Od kod nenadoma to! Ko pa so vsi genetiki trdili, da je vse dobro, vse normalno! Izkazalo se je, da ni ravno tako. In zakaj je tako? Ne vedo. Ne vedo iz preprostega razloga, ker ne upoštevajo funkcije ’junk DNK’. Izkazalo se je, da t. i. odpadna (brez vrednosti) DNK igra pomembno vlogo. Izkazalo se je, da kodiranje naših kromosomov poteka na dveh nivojih. Vsaj dveh, čeprav je teh nivojev v resnici veliko. Prvi nivo je nivo kodiranja substanc; ko se kodirajo v glavnem proteini, encimi. To je samo en do dva odstotka DNK, medtem ko 98 do 99 odstotkov DNK opravlja kodiranje na popolnoma drugačni osnovi. Kako se to dogaja? Če povem zelo poenostavljeno: 98 do 99 odstotkov naše DNK so v fizičnem smislu tekoči kristali. Ti tekoči kristali se lahko razvijejo v določenih fizičnih strukturah hologramske vrste.

Človeka ste v nekem pogovoru primerjali s tekstom, ki bere samega sebe, v katerem nenehno poteka izmenjava informacij med vsemi molekulami …

Naš genetski aparat je ustvarjen kot velikanska in zelo ekonomična knjiga. Običajno knjigo beremo vrstico za vrstico; naša genetska knjiga pa ves čas diha, se giblje in omogoča neskončno načinov branja. Naš organizem nenehno bere to knjigo. Iz neskončnega števila poglavij prebere to, kar mu je v določenem trenutku potrebno. Če v tej genetski knjigi spremenimo samo črko, dobi ves tekst povsem drugačen smisel. Zato najmanjša napaka v branju vodi k bolezni. Veliko tega torej postane individualno za posamezno osebo in za njeno dejansko življenje.

Mimogrede, beremo lahko tudi v obratni smeri. Vendar je tudi to le dvodimenzionalno linearno branje. Naša genetska knjiga pa je tridimenzionalna in jo lahko beremo iz katerekoli točke, na neskončno načinov in v neskončnem številu smeri.

Problem staranja, na primer, se lahko nanaša na dejstvo, da organizem preneha razumeti smisel genetskega teksta zaradi motnje v kontekstu. Oziroma, v nekem fragmentu je bila razbita celovitost in pomen se je takoj spremenil. Ali, recimo, težje bolezni, kot sta rak in aids, tudi te lahko nosijo funkcijo teksta. Virus aidsa se lahko obravnava s semantične pozicije, v smislu semantičnih struktur. Na primer, pri človeku, ki ga je napadel virus aidsa, je kromosom virusa v njegovem genetskem aparatu, recimo pet let, pa se nič ne dogaja. V nekem trenutku se kontekst malo spremeni in virus skoči z enega dela genetskega sestava na drugega in začne delovati.   

Na podlagi eksperimentov ste tudi ugotovili, da se informacije v našem organizmu izmenjujejo trenutno, da celice medsebojno komunicirajo z neskončno hitrostjo. Koncept časa tukaj ne vzdrži?

Da, koncept časa tukaj ne obstaja, informacija je hipna, čas je enak ničli. To pomeni, da v vseh zelo kompleksnih metaboličnih procesih v stotinah milijard naših celic vse celice naenkrat dobijo informacijo in vsaka celica ve o drugi vse in takoj ter vsaka jemlje le tisto, kar potrebuje. To je postavka kvantne nelokalnosti. Omenjeno stanje povezanosti je ključ za pojasnitev takšne trenutne komunikacije v našem organizmu. Da bi lahko naše celice delovale, da bi lahko naš organizem normalno funkcioniral, naša DNK delujejo kot kvantni bioračunalnik, kar vodi do popolnoma drugačnega razumevanja osnov biologije, genetskega aparata, delovanja živih sistemov.       

Kaj je pravzaprav gen?

Čeprav je veliko odkritega, popolnega odgovora na to vprašanje nimamo. Geni so v dolgi dvospiralni molekuli DNK, ki se steza v posebne strukture tekočih kristalov – kromosome, odgovorni so za tvorjenje beljakovin nekaterih molekul RNK v organizmu. RNK je prav tako dolga molekula, kopija DNK. DNK in RNK upravljata delovanje ’kuhinje’ vseh naših celic, ki jih je v nas na stotine milijard. V tej kuhinji, tovarni z računalniškim vzdrževanjem, se obdelujejo dodatne snovi, ki v organizem prihajajo s hrano in so v procesu proizvodnje energije in dodatnih potrebnih snovi, brez katerih ni možno življenje. Vsi elementi tega kuhinjskega gospodinjstva delujejo pametno (programirano) in vzajemno drug na drugega.

Glavni molekuli DNK in RNK sta svojevrsten generalštab, možganski center in hkrati ogromno avdio-video knjižnico. V tekstih tisočev zvezkov in v holografskih videoposnetkih – kromosomskih kasetah – je zapisan del informacij, po katerih se po navodilih, načrtih, mi razvijamo od embria do človeka. Zakaj je v tem generalštabu le del informacij? Drugi del informacij, to je kvantni, zaznava in išče molekule DNK in nekatere beljakovine, podobno kot antena, iz vesolja, ki obkroža Zemljo.

To vesolje je po mnenju dela fizikov hologram, v katerem so vsebovane vse informacije o vsem, kar obstaja, vključno z vsemi ljudmi od rojstva pa do smrti. V tem smislu je vesolje kot neskončno veliki možgani, ki obstaja večno in predstavlja vzrok samega sebe, kot je govoril nizozemski filozof Spinoza v 17. stoletju. Ti super možgani ustvarjajo in regulirajo vse, kar obstaja.

Bog torej obstaja?

Nekateri menijo, da je to Bog. To je njihova pravica.

Vi ga ne imenujete tako?  

Mi ne personificiramo Boga kot kakšno osebnost. Tako kot tisoče let pred nami se sprašujemo, od kod izviramo ljudje, živali, rastline, življenje. Idejo o genomu, podobnem govoru, je dal V. V. Nalimov, ki je vesolje dojemal kot razumno in za katerega sta bila, tako kot za Spinozo, Narava in Bog Stvarnik eno in isto. Mi se držimo teh istih stališč.

Ugotovili ste, da v molekuli DNK ni praznega prostora, da ta prostor zveni, ima svojo melodijo. Ali lahko to še malo pojasnite?

V DNK ni praznega prostora. Tudi za knjigo ne rečemo, da vsebuje prazen prostor. Celoten prostor DNK je informacija. Molekula DNK ima kontinuiran zvok, proizvaja neki zvok, kompleksno melodijo z glasbenimi izrazi, ki se ponavljajo. Melodija lepo zveni, to je zanimivo; to je sam po sebi izredno lep fenomen. Melodije lahko iz DNK ekstrahiramo na različne načine.

Te melodije so tudi informacija, ki se zaznava intuitivno in je izjemno abstraktna ‒ enako kot glasba Bacha, Beethovna, Čajkovskega. Ko smo na primer poskusili molitev Oče naš prevesti v sliko in zvok, se je izrazila v vseh barvah mavrice ob fantastični melodiji. Nasprotno temu grobe besede, zlasti kletvice, dajejo rezultat ’cvrtja’. Zelo pomembno je, kakšen je naš govor, katere besede uporabljamo.

O vplivu besed na naš genetski aparat ste napisali celo monografijo – prosim, predstavite nam kakšen konkreten primer.

Že zdavnaj je bilo znano, da rastlina, če vplivamo nanjo, čuti človeka. V enem od poskusov smo rastlinam pošiljali človeški govor v ruskem, angleškem in nemškem jeziku v algoritmu določene prošnje. V poskusih s profesionalnimi genetiki smo uporabili pšenico in ječmen.

Seme smo obsevali z rentgenskim žarkom. Pri klitju so začele nastajati določene mutacije, semena so dajala 'monstrume' in dejansko so bila neuporabna. Rastline smo nato prosili, naj obnovijo svoje kromosome, ki so bili poškodovani zaradi sevanja. Ne glede na jezik ‒ vendar moram pripomniti, da je bil učinek v ruščini najmočnejši ‒ so vsa semena popravila svoje kromosomske poškodbe. Pomislite, da bi paciente po černobilski nesreči, od katerih so številni že zapustili ta svet, lahko ozdravili na takšen način.

K temu, da smo uporabili različne jezike, moram dodati še to, da je začetna mentalna informacija neverbalna, ni govorna. Starodavni izrek pravi, da je bila v začetku beseda. To ni točno. Neki znan akademik, čigar ime sem pozabil, trdi, da je 'beseda' napačen prevod biblijskega teksta. Na začetku ni bila beseda, ampak misel, ker je beseda sekundarna in preprosto materializirana misel. Dokazali smo, da je za rastlino vseeno, v katerem jeziku govorimo z njo, ker občuti misel, ki je ni treba verbalizirati. Ravnodušna je na jezik, občuti misli.

Moja monografija je podkrepljena z veliko bazo primerov. Na primer, vse te zgodbe o urokih in podobno niso samo prazna natolcevanja in neumnosti, to je reakcija genskega aparata. Vplivamo lahko ne samo na ječmen in pšenico, ampak tudi na človeka in možno nas je ’pokvariti’ ali z druge strani ozdraviti.

To lahko dosežemo celo s samo prisotnostjo misli; da ne omenjam besed ali materialne biologije. S stališča kvantne genetike lahko na osebo vplivamo na ravni njenih osnovnih značilnosti. Te je mogoče spremeniti z dolgotrajnim, močnim delovanjem. Stvar je v tem, ker naše možgane predstavljajo nevroni. V nevronih je najpomembnejši del – celična jedra. To je DNK. Če ustvarimo potrebne okoliščine in vstopimo v semantično polje druge osebe, lahko vanj vnesemo katerokoli informacijo in na to bo reagiral naš genski aparat.

V enem izmed eksperimentov, ki ste ga izvedli že v devetdesetih letih minulega stoletja, ste molekulo DNK obsevali z ultrazvokom ...

Da, naredil sem poskus in vitro (v epruveti). Odločil sem se, da vidim, kako deluje ultrazvok na DNK, preprosto me je zanimalo, kaj se zgodi. Teoretično je ultrazvok ne bi smel uničiti, kajti gre za enak postopek, kot je ultrazvočna diagnostika. Uničevanje torej ni možno! Potem pa delujem na molekulo DNK z ultrazvokom in vidim stvari, ki so me osupnile.

DNK se v vodni raztopini oglaša, ves čas zveni. In kaj sem slišal, ko sem jo obseval z ultrazvokom, kot je ultrazvočni aparat? Namesto kompleksne melodije je ostal en sam osamljen žalosten ton. To pomeni, da smo z uporabo ultrazvoka izbrisali ogromno količino informacij iz DNK, ki se realizira prek zvoka.

Potem sem pomislil: moj Bog, saj mi nimamo zdravih otrok; na Zemlji ni zdravih otrok, ker so vsi, razen otroci iz divjih plemen, šli skozi ultrazvok. Poskuse sva z ženo Ekaterino nato še večkrat ponovila in dobila enake rezultate, kar sva skupaj objavila v nekaj znanstvenih člankih.

Kako ste odkrili, da ima DNK svoj kvantni ekvivalent oziroma fantom? Razložite nam, kako ta fantom deluje.

Ko sem delal v enem od inštitutov Ruske akademije znanosti, sem s spektrometrom proučeval, kako se na DNK dinamično razprši laserska svetloba; gre za metodo korelacijske laserske spektroskopije.

Ko sem odstranil molekulo DNK iz spektrometra in z laserskim žarkom osvetlil prazen prostor, se je ta prazni prostor obnašal, kot da tam obstaja molekula DNK. Seveda ne absolutno identično. Signal je bil manj intenziven, vendar so bile splošne značilnosti takšne, kot da bi bila prisotna DNK, čeprav je v tem eksperimentu ni bilo. Uporabil sem parametre razpršitve svetlobe, ki so prej veljali za neustrezne.

Ravno ti neustrezni režimi delovanja spektrometra so mi omogočili zaznavanje tako imenovanega fantomskega učinka DNK ali z drugimi besedami: omogočili so mi opazovanje kvantnega ekvivalenta DNK. To je pomenilo začetek delovanja na področju genetike, ki sem ga poimenoval ’valovna genetika’. Pokazalo se je, da so kvantni ekvivalenti DNK biološko aktivni, še več, da so genetsko aktivni. V nasprotju z uradnimi metodami transgenskega inženiringa, ki obdeluje dejanske gene, je zdaj mogoče delati s kvantnimi ekvivalenti DNK, in to bistveno preprosteje in učinkoviteje.

Z vnosom kvantnih ekvivalentov DNK v katerikoli organizem je mogoče izboljšati njegov metabolizem in delovanje. Prav tako je možno zatirati razvoj patogenih mikroorganizmov in virusov, zdraviti onkološke in druge bolezni, ki so doslej veljale za neozdravljive, kot so Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, Downov sindrom, cistična fibroza itd.; s temi tehnologijami je mogoče upočasniti staranje ljudi. Skratka, obeti so brezmejni. Treba je ustvariti kvantne bioračunalnike.

Fantomska bolečina, ki jo doživljajo ljudje po amputaciji kakšnega telesnega dela, potem ni psihološki fenomen, kot smo dolgo verjeli?

Fantomi niso le aktivni, ampak živi. Spektrometer, za katerega so trdili, da je okvarjen, je zaznal fantome v obdobju 40 dni. Ni izključeno, da je bil po tem obdobju še vedno tam ali je tudi še zdaj.

Poglejte na primer, če se DNK segreva do temperature 42 stopinj, pri kateri človek umre, mimogrede, ni bilo jasno, zakaj umre pri temperaturi 41 do 42 stopinj, vendar nam je zdaj postalo jasno, da se v tem trenutku utekočinjeni kristal DNK topi. To pomeni, da se naši kromosomi na tej temperaturi topijo, kar pomeni, da sama dvojna spirala DNK ostane, medtem ko njena tekoče-kristalna stanja prenehajo obstajati in brišejo se ti visoki programi, ki so osnova valovne genetike, in človek umre.

Vedoč, da tu ostane fantom, sem si mislil, bom pa ohladil prostor za eksperiment in vanj vstavil molekulo DNK pri normalni sobni temperaturi. Vstavim to molekulo DNK in opazujem oscilograf. In vidim, moj Bog, molekula DNK se obnaša, kot da se segreva. Prišel sem do sklepa ali predpostavke, da je fantom DNK biološko aktiven, in to je bilo zares potrjeno leta 1993 na Inštitutu za kontrolo, Prangišvili in Tirtišev sta dokazala, da so fantomi zares aktivni.

Pravite, da je naša DNK kot antena, ki sprejema in oddaja informacije v vesolje, in potrjujete Heraklitovo trditev, da je 'moč razmišljanja zunaj človeškega telesa’. Misli potemtakem niso zgolj produkt naših možganov. Kakšna je v resnici funkcija človeških možganov?

Naša DNK je hkrati spintronski oddajnik in antena. Možgani, njihovi nevroni, vsebujejo kromosomsko DNA. Značilnost nevronov je, da so najmočnejši proizvajalec kratko živečih beljakovinskih molekul. Ti proteini se sintetizirajo z uporabo genov. Med geni in besedilom obstaja velika podobnost. To ni metaforična primerjava, ampak gre za dejanska besedila s slovnico, ker je DNK genov in njihovih kopij, to je informacijska RNK, podobna besedilu ali govoru. Jezika genov še ne poznamo. Poznana je samo ena beseda ‒ ta beseda je NE oziroma STOP ‒ to je ukaz za zaustavitev sinteze beljakovin. 

Informacijska RNA predstavlja matrico za proizvodnjo beljakovin, ki so tudi same podobne besedilu oziroma govoru. To pomeni, da so ta besedila (govor) beljakovin odraz BESED, BESEDIL, GOVORA, ki se rodi v človeških možganih. Ker pa nenehno razmišljamo, je ogromna tudi potreba po ’proteinskih mislih’. Domnevamo, da vse celice našega telesa razmišljajo. Vsaka na svojem nivoju organiziranosti.

Najvišja raven, govor = razmišljanje = zavest, je realizirana na ravni nevronov možganske skorje. In prav v njej je količinsko in kakovostno najmočnejši beljakovinsko intelektualni izdelek. Ponavljam, da takšne beljakovine zelo hitro izginejo in razpadejo, sicer bi naša glava zaradi njihovega presežka počila, vendar te ’pametne beljakovine’ ne izginejo, temveč ostanejo v obliki kvantnih ekvivalentov beljakovin in opravljajo vlogo teleportacije.

Kvantne ekvivalente beljakovin lahko zapišemo v holografski obliki na tekočih kristalih kromosomske DNA, na tekočih kristalih membranskih lipidov in celo na tekočih kristalih vode v organizmih. In vode je v nas od 70 do 80 odstotkov. Torej ni težav z ohranjanjem naših misli, idej in podob. Holografski spomin ima skoraj neskončno kapaciteto. In v tej smeri poteka razvoj na področju kvantne bioinformatike.

Ste oče genetske matrice in edinstvene metode valovnega reprogramiranja človekove DNK. Razložite nam, kaj je pravzaprav genetska matrica in kako deluje.

DNK in RNK kontrolirata delo vseh naših celic, ki jih je okrog 200 milijard. Matrica, ki jo mi izdelamo za pacienta, je kvantno zdravilo za celo življenje. Predstavlja kvantni, zvočni odraz zdravega stanja človeka in vpliva na ozdravljenje organizma, na njegovo pomlajevanje, regeneriranje ... Pacienti dajo kri iz popka ali lasnega korena, najpogosteje pa uporabimo fotografijo pacienta do njegovega sedmega leta, pod pogojem, da je bil otrok zdrav.

Če ni bil zdrav, uporabimo fotografijo najbližjega sorodnika. Fotografija je tukaj pomembna, ker vsebuje za nas zanimivo genetsko informacijo, ki jo posnamemo z lasersko tehnologijo in vstavimo v njegovo matrico, skupaj z milijonom drugih podatkov. To 'knjižnico' nato pretvorimo v zvok. 'Jezik' torzijskih fizičnih polj naših programov je jezik celic našega telesa; tako lahko celice izberejo za sebe potrebno terapevtsko informacijo.

Pacientom torej dajemo zvočne efekte. Ni se vam treba bati in misliti, da so to kakšna nerazumljiva polja. To je zvok v razponu človeškega govora – ti zvočni efekti so absolutno varni.

Dejansko simulirate kvantne procese?

Da, z našo tehnologijo simuliramo kvantne procese. V glavnem gre za laserje, ki se do zdaj v tej izvedbi niso nikoli uporabljali. Sposobni so brati genetske informacije in omogočajo njihov prenos na daljavo. Vse substance, ki so prisotne v našem telesu, imajo kvantni ekvivalent in v principu lahko odčitamo katerokoli snov v telesu, vključno z geni in DNK, na kvantnem nivoju in prenesemo te informacije z uporabo sekundarnega širokopasovnega elektromagnetnega sevanja. To je temelj naših tehnologij in lahko izkoristimo dejstvo, da se ta lahko prevede v zvok.

Deluje zelo preprosto, kot radijska postaja. Tako zdravimo neozdravljive bolezni, ki jih ni nikoli nihče pozdravil ‒ rak, virusne bolezni, aids, ebolo, Parkinsonovo bolezen, Alzheimerjevo bolezen, Downov sindrom, cistično fibrozo, sladkorno bolezen itd. Mi jih zdravimo in še več, lahko ustvarimo učinke, ki so manifestacija zaustavljanja staranja. Imeli smo takšne primere vrnitve menstrualnega ciklusa pri ženskah, starejših od 80 let ‒ to pomeni, da smo 'ujeli' ključne faktorje v metabolizmu v funkciji plodnosti žensk, kar samo po sebi pomeni veliko.

Regenerativna medicina zdaj ni samo v slepi ulici, ni sposobna vzgojiti in regenerirati hrbtenjače ali na primer mrežnice. Mi to delamo. Do sedaj nihče ni mogel izvršiti regeneracije zob na kvantni ali kakšen drug način. Mi kvantno generiramo zobe, hrbtenjačo, trebušno slinavko.

Obstaja več vrst matric?

Obstajajo matrice dveh vrst. Prva je vrsta kvantnih ekvivalentov biološko aktivnih snovi, katerih del so tudi kvantni ekvivalenti DNK. Poljuben kvantni ekvivalent je možno registrirati in zapisati na trdi medij (flash disk, računalniški disk) kot zvok v varnem frekvenčnem območju. To so predvsem farmakološki izdelki, ki jih je na tisoče. Pri vsakem bolniku ali tistem, ki želi upočasniti staranje, se nabirajo kvantni ekvivalenti izvlečkov zdravilnih zelišč, bioloških tkiv, mumij in drugih snovi.

Druga vrsta matrice je polarizacijski spekter, ki je preveden v zvok na osnovi fotografije bolne osebe iz otroštva, na kateri je sama in zdrava. Za te fotografije veljajo strogi pogoji (zeleni koridor). Ob upoštevanju pogojev so učinki zelo močni in presenetljivi; na primer, regeneracija mrežnice in povrnitev vida slepe osebe. Možnosti uporabe genetskih matric so neskončne. To je nova medicina, farmakologija, genetika. 

Mit o večni mladosti in dolgoživosti je z vašo tehnologijo očitno postal realnost ‒ ponujate nam genetske matrice za upočasnitev staranja in pomlajevanje organizma.

To so matrice s spektri sveže krvi popkovnice in placente lastnih novorojenčkov ali otrok sorodnikov. Prav tako tudi spektri fotografij iz otroštva ljudi, ki želijo upočasniti staranje. Matrica za pomlajevanje deluje tako, da se v človekov stari organizem vnese kvantni ekvivalent njegovega organizma v zdravem otroškem stanju. Rezultat primerjave teh dveh informacij je razlika, ki se do neke mere izravna. Na primer, pri 80-letnih ženskah se vrne mesečni cikel.

Katero od vaših odkritij ali poskusov se vas je osebno najbolj dotaknilo?

To je odkritje kvantnega ekvivalenta (fantoma DNK). Eksperimentalni preizkus vnosa fantoma DNK (fantomske DNK) je osebi, ki je bila vrsto let popolnoma paralizirana zaradi poškodovane hrbtenjače, omogočil regeneracijo prizadete hrbtenjače, čemur je sledila ponovna vzpostavitev normalne gibalne aktivnosti.

Na predavanju v Ljubljani boste podrobneje predstavili tudi napravo – modulator Garjajev-Mišin, ki ste ga ustvarili skupaj s fizikom Aleksandrom Mišinom. Morda samo na kratko – za kaj gre?

Modulator združuje ideje Mišina in moje ideje. Ideje se medsebojno dopolnjujejo. In kar je najpomembneje, združeni tehnologiji za zdravljenje ljudi sta bistveno učinkovitejši kot vsaka zase. Obeti te združitve so dejansko ogromni. 

Valovna genetika daje popolnoma nov pogled na človeka, njegovo bit, zdravje in medčloveške odnose. Kako vaša znanstvena odkritja delujejo v tej smeri; zaznavate kakšne spremembe na bolje? Ali vas doma v Rusiji podpirajo pri raziskovalnem delu, tudi finančno?

Zaenkrat se nič ne spreminja. Nasprotno, v Rusiji so sprožili kampanjo preganjanja ljudi, ki podpirajo ideje lingvistično-valovne genetike. Znanstvena sfera genetikov, molekularnih in celičnih biologov ne želi in še ne more sprejeti novih idej in njihove praktične uporabe.

Kako kljubujete odporom in nesprejemanju uporabe lingvistično-valovne genetike pri uradni medicini?

Da, uradna medicina zavira praktično uporabo lingvistično-valovne genetike. Vendar se je temu  mogoče izogniti. Potreben je le čas za izobraževanje in seznanjanje ljudi. Resnične potrebe ljudi so glavna gonilna sila lingvistično-valovne genetike. Poudarjam, da tehnologija lingvistično-valovne genetike ne izključuje klasične genetike, temveč jo nadgrajuje, potreben bo nov dogovor.

Oktobra boste obiskali Slovenijo skupaj s soprogo in tesno sodelavko Ekaterino, ki vas pogosto spremlja na vaših poteh. Verjetno je vaša neprecenljiva pomočnica?

Katja je moja nepogrešljiva pomočnica. Je biofizik, doktorand bioloških znanosti. Enako kot jaz je diplomirala na biološki fakulteti Moskovske državne univerze, na oddelku za biofiziko. Na njenih ramenih ne leži le sodelovanje pri najinem znanstvenem delu, ampak tudi skrb za najino hčerko.

Kakšna je vaša vizija razvoja lingvistično-valovne genetike?

Bilo bi čudovito in upravičeno, da bi svoje ideje usmerjali v izdelavo kvantnega nanobioračunalnika, ki bo predstavljal model delovanja genetskega ustroja naših celic. Takšen nanobioračunalnik bo sposoben v trenutku izvesti zahtevne izračune, upravljati najzahtevnejše proizvodne procese in, kar je najpomembneje, upravljati človeški organizem in družbo kot megaorganizmom. Poudarjam: upravljati v pozitivnem smislu in popravljati napake. Toda v nobenem primeru spreminjati ljudi v množico robotov za izkoriščevalske namene.

Je lingvistično-valovna genetika medicina prihodnosti?

Čez 100 let medicina ne bo več potrebna. Vsak človek bo sam upravljal svoje telo in lastno zdravje po načelih lingvistično-valovne genetike. In živel bo več sto, morda tisoč let.

Kdo je prof. Garjajev?

•  Dr. Garjajev je oče nove metode zdravljenja s kvantno genetsko matrico in edinstveno metodo valovnega reprogramiranja DNK človeka. Je akademik Ruske akademije naravoslovnih znanosti (RAEN) in Ruske akademije medicinsko-tehničnih znanosti (RAMTN), profesor doktor molekularne biologije, član Akademije znanosti mesta New York (The New York Academy of Sciences), tvorec teorije valovnega genoma in direktor Inštituta kvantne genetike Ruske federacije v Moskvi.

•  Genetsko kodiranje je dr. Garjajev začel raziskovati že leta 1984 in do leta 1994 je ustvaril novo smer v genetiki – valovno genetiko, ki jo je kasneje preimenoval v lingvistično-valovno genetiko (LVG). Na to temo je leta 1997 zagovarjal doktorsko disertacijo. V letih 2001 in 2002 je v Torontu eksperimentalno potrdil pravilnost svojih temeljnih idej LVG. V Moskvi je leta 2013 ustanovil Inštitut kvantne genetike (Institute Of Linguistic Of Wave Genetics), ki sodeluje z mnogimi znanstvenimi inštitucijami z vsega sveta.

•  Dr. Garjajev je avtor številnih znanstvenih monografij in publikacij: Valovni genom, 1994 (Wave gene); Valovno genetska koda, 1997 (Wave genetic code); Lingvistično valovni genom, teorija in praksa, 2009 (Lingvistiko-wave gene. Theory and practice); Božja koda – Lingvistično-valovna genetika, 2017 (God Id. Linguistic Wave Genetics). Nedavno je v hrvaškem prevodu izšla njegova knjiga Popularna lingvističko-valna genetika.

• Preberite še: Se travme prenašajo preko zapisa DNK?

Spraševala je Vesna Fister

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja