Predstavljajte si, da ženska svojemu najdražjemu pošlje tako SMS-sporočilo: Včasih se tako močno zavedam, kako zelo te ljubim, da ti moram to takoj povedati. Vse mi pomeniš. Poljub in objem. Kako bo sprejel sporočilo? Odvisno od situacije.
Rekli smo že, da se Mojca in Rok nekoliko razlikujeta glede izražanja njune ljubezni, kako si pokažeta, da sta povezana.
Mojca navezanost izraža v dejanjih in besedah, stalno sporoča, da sta tim. Na svojega dragega pogosto pomisli, tudi med zahtevnimi službenimi opravili. Lahko sedi na kolegiju vodstva podjetja, aktivno posreduje marketinške rešitve, ob tem pa z veseljem pomisli, kako prijetno se bo popoldne prepustiti medsebojnemu crkljanju in izmenjavi ljubečih besed.
Mojca ima v glavi istočasno več programov in tudi sorazmerno preprosto preklaplja med njimi, če ima le količkaj časa, pa tudi napiše kakšno SMS-sporočilo, ki je lahko imenitna predigra za tisto popoldansko crkljanje.
Tudi Rok seveda veliko misli na Mojco, a mora imeti za take misli tudi določene pogoje. Ne sme imeti motečih dejavnikov. On se osredotoča na eno stvar, najprej resno delo, ki ga izpelje do konca, nato pa lahko pomisli na Mojco.
Roku se je precej težko preusmeriti na Mojco, medtem ko v službi opravlja neko delo. In če je Rok zatopljen v delo, ga tako nenadno sporočilo lahko zelo zmoti, pravzaprav mu vdre v njegov miselni svet. Tisti trenutek sicer ljubeče SMS-sporočilo razume kot tujek, ki je nasilno vdrl v njegov svet. Lahko mu postane sicer prijetno pri srcu, lahko mu polepša dan, vsekakor pa bo marsikateri moški takšno sporočilo razumel kot breme, ki ga odteguje od njegove dejavnosti.
Tudi če se Rok poskuša potruditi, mu bo morda uspelo sestaviti zelo suhoparno sporočilo: Tudi jaz te ljubim, ki Mojce ne bo zadovoljilo, saj Rok – to Mojca dobro ve – zmore tudi kaj več. Če hoče.
Rok seveda ni brezbrižen do Mojce in je ne zanemarja, niti v besedah niti v dejanjih. A situacija za romantiko mora biti pri njem bolj idealna, in služba ni optimalno okolje.
Rok je preprosto zatopljen v svoje službene obveznosti in takrat težko preklaplja 'programe'. Zato kljub trudu ne zmore sestaviti tako enkratno neponovljive ljubezenske izpovedi. Namesto, da bi se razveselil, kot to domneva Mojca, začne slabovoljno tipkati 'nujno povratno sporočilo', ob tem pa gube na njegovem obrazu jasno odražajo njegove misli: Zakaj zdaj, ko imam polne roke dela? Zakaj ne morem enkrat v miru speljati svojega delovnika? Imam odgovorno službo in se ne morem hecati. Ali si moramo stalno nekaj dopisovati?
Možen je še hujši scenarij; Mojca začuti silno ljubezen do Roka, zato ga pokliče v službo, da mu zaupa svoja čustva: Mucek moj, samo toliko, da veš, ljubim te. Rok pa je seveda v svojem svetu. Skuša potrpežljivo poslušati, biti čim bolj ljubeč, a mu ne uspe, mogoče si misli: Pa ravno zdaj kliče, ko je največja 'štala' v službi. Postane zadirčen, mogoče rahlo piker, Mojca pa vse to seveda nemudoma prevede v njuno splošno sliko odnosa.
Mojca razmišlja takole: Če je tako hladen do mene, ko mu zaupam svoja čustva do njega, je tako hladen nasploh do mene. In imamo problem.
Mojca njegovo enkratno dejanje, njegovo suhoparno SMS-sporočilo, jemlje kot odraz njegovega odnosa do nje same. Zakaj se mu zdi njegovo delo pomembnejše od najine ljubezni, zakaj je njegovo delo pomembnejše od mene? Ali nisem vredna kakšnega lepšega sporočila?
Mojca razume partnerske odnose in ljubezen kot nenehno navzočnost. Tudi če je zatopljena v neko opravilo, lahko zelo preprosto preide na oblikovanje ljubkega sporočila, s katerim bi Roku polepšala dan. To je njen 'jezik ljubezni'. In tu se stvar zaplete. Mojca domneva, da je to tudi Rokov jezik ljubezni.
Morda bi bilo koristno, če bi se Mojca zavedala, da njegovo zavračanje ali tiho bojkotiranje njenega izliva čustev ne pomeni zavračanje nje kot ženske, temveč zgolj zavrača Mojčino vmešavanje v njegovo delo, ki je trenutno pri njem prioriteta številka ena.
Kot rečeno, Rok iskreno ljubi Mojco, toda med opravljanjem delovnega postopka ne more misliti nanjo. Takrat dela. Rok si misli pri sebi: Ali Mojca ne more razumeti, da se med službo ne morem iti romantike? Mojca vsako mojo hladno izjavo jemlje povsem osebno. Pa saj bi morala vedeti, da jo ljubim, le da ji tega ne morem stalno sporočati. Kadar sem v službi, sem osredotočen na delo. Ali je to res tako težko razumeti? Ženske so res zapletene.
Tudi Roku lahko namenimo kakšno misel v premislek.
Prvič, njeno ljubezensko izjavo naj jemlje kot dar, ki ga Mojca radodarno deli z njim. Ljubezni ni nikoli preveč.
Drugič, koristno bi bilo, da spozna, da Mojca živi v svetu bolj mehkega prehajanja od službe k čustvom, da preprosto drugače izraža intimnost, da pa njen izliv čustev v službenem času ne pomeni grobega vdiranja v njegov svet, da ga torej ne želi odtegniti od opravila, s katerim se Rok trenutno ukvarja. Rok bi si konec koncev lahko ponosno zabrundal: Imam čudovito žensko, ki med sestanki uspe pomisliti tudi name in mi to tudi sporoči. Pravi blagoslov.
Pokazali smo, kakšen je njun notranji monolog, kako vsak pri sebi razmišljata o partnerju, kako vsak pri sebi ob napačni reakciji partnerja naredi celo dramo, ker ni slišal želenih besed.
Zato oba napačno domnevata, da je s partnerjem nekaj narobe, da ne zna komunicirati in da ne zna primereno pokazati, da ve, kaj je odnos. Mojca je v Rokovih očeh preveč hiperaktivna, neresna, Rok pa izpade suhoparen in hladen partner.
Odrešilno pa je spoznanje, da sta oba načina komunikacije pravilna, da so tudi njuna čustva povsem iskrena, da pa različno in v različnih trenutkih izražata ta čustva.
Domneve v stilu: Rok me sploh nima rad, sicer bi bil presrečen ob prejemu SMS-sporočila, se slišijo grozno.
Spoznanje v stilu: Rok drugače izbira trenutke, ko mi izpove ljubezen, pa nudi možnost, da se Rok in Mojca izogneta medsebojnemu obtoževanju in merjenju količine ljubezni, ki si jo namenjata.
Dr. Tadej Praprotnik
- Preberite še: Zoran Milivojević: 10 čustev, prepletenih z ljubeznijo
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
