Včasih je dovolj že nekaj premišljenih besed, da spremenimo pogled na svet. In prav terapevti so pogosto dober vir modrosti – če nam jo podajo ob pravem času, nam lahko zares pomagajo. Zato smo zbrali deset modrih odgovorov, ki so jih ljudje slišali od svojih terapevtov.
- »Bi svojo prijateljico kritizirala na tak način? Ne? Zakaj potem na tak način kritiziraš sebe?« To me je spomnilo, da moram biti bolj prijazna do sebe.
- »Nisi len. Imaš le določeno količino energije, ki jo trenutno uporabljaš za preživetje.«
- »Anksioznost ima močan glas, a tvoj glas je močnejši. Misel, ki ti vzbuja tesnobo, si povej naglas. Če zveni smešno ali trapasto, ko jo izgovoriš naglas, je tudi v resnici taka.«
- »Ljubezni si vredna že zdaj, točno taka, kot si. To pomeni, da je dobro, da si želiš rasti, a si že zdaj vredna vsega, kar si želiš. In to velja za čisto vsakogar.«
- »Drugega ne moreš prisiliti k opravičilu, ne glede na to, kako zelo se ti zdi, da je naredil nekaj narobe.« To me je osvobodilo toksičnega prijateljstva, saj sem spoznala, da ne želim biti prijateljica z nekom, ki ne more prevzeti odgovornosti za svoja dejanja.
- »Bolečina bo trajala tako dolgo, kot si boš dovolil trpeti.«
- »To, da ne razumeš ali se ne strinjaš z nečim, kar čuti druga oseba, še ne pomeni, da njena čustva niso resnična.« To sem slišal med zakonskim svetovanjem. S partnerko sva se težko prilagajala spremembam v najinem odnosu po rojstvu otroka. Nisem razumel, kako je lahko tako zelo utrujena, čeprav se mi ni zdelo, da se je njeno življenje spremenilo kaj bolj kot moje. Te besede so se me močno dotaknile in jih nisem pozabil. Ko mi zdaj pove, kako se počuti, se resnično potrudim, da jo razumem, namesto da bi se prepiral o tem, ali se mi zdijo njeni občutki upravičeni.
- »Zavedaj se, da ne moreš popraviti vsega v svojem življenju. S tem ni nič narobe.«
- »Ne zažigaj sebe, da bi ogrela druge.«
- »Če potlačimo jezo do nekoga drugega, je tako, kot bi pili strup in pričakovali, da bo umrla druga oseba.«
- »Dovolj je, da rečeš ne.« Vedno sem upravičevala in razlagala, zakaj ne morem narediti nečesa, ker nisem hotela, da bi se druga oseba jezila nase ali da bi jo razočarala. Ko sem končno postavila meje in si nisem več nalagala toliko obveznosti, sem bila veliko manj pod stresom.
- »Ali imaš dovolj dokazov, da je treba začeti paničariti?« V devetih od desetih primerov je odgovor ne. V tistem enem primeru, ko je odgovor pritrdilen, pa mi je terapevtka rekla, naj se vprašam: »Bo takšno paničarjenje pomagalo v tej situaciji?« V desetih od desetih primerov je odgovor ne. Zdaj si vsakič, ko začutim tesnobo zaradi neke osebe, situacije ali naloge, postavim ti dve vprašanji, in to me pomiri.
Povzeto po Buzzfeed.com
Preberite tudi: