Prerokbe, napovedi prihodnosti, so od nekdaj burile človeško domišljijo, najbolj zanimiva so tista predvidevanja, ki seveda najavljajo globalne spremembe.
Od kar je knjiga Jose Arguellesa Majanski faktor: Pot izven tehnologije (1987) pritegnila pozornost široke javnosti s staro prerokbo o koncu majevskega koledarja, ki se je začel 11. avgusta leta 3114 pred Kristusom, končal pa se bo 21. decembra 2012, je ta datum postal tema številnih tekstov, knjig, konferenc in filmov.
Podobne prerokbe o koncu velikega kozmičnega ciklusa lahko najdemo pri številnih drugih kulturnih in religijskih skupinah po svetu – od različnih nativnih plemen severne in južne Amerike in Afrike, starodavnih Egipčanov, kabalistov do avstralskih aboriginov; isto napoveduje tudi kitajski I-Ching.
Majevska prerokba o koncu kozmičnega ciklusa se najpogosteje interpretira kot hipno fizično uničenje človeštva in materialnega sveta, na način, ki ga vsebuje termin apokalipsa, tako kot ga razumejo krščanski fundamentalist, še posebej milijoni ameriških krščanov, ki verjamejo, da bodo v tem času globalne destrukcije izkusili vznesenost ob združitvi s Kristusom.
Ljudje, ki tako gledajo na stvari, se ne zavedajo dejstva, da originalni in dobesedni pomen besede apokalipsa (grško: Apokalypsis) ni destrukcija, temveč 'odstraniti tančico' ali 'odkrivanje', in se nanaša na razkrivanje skrivnosti, skritih od večine in poznanih samo nekaj privilegiranim.
Izvor napačne interpretacije te besede bi lahko bil v frazi 'apokalypsis eschaton', ki dobesedno pomeni 'odkritje na koncu eona'.
Namen teksta je raziskati drugačno, predvsem optimistično interpretacijo majevske prerokbe – namesto konca sveta lahko upamo na konec sveta, kot ga poznamo, – sveta, v katerem prevladuje neomejeno nasilje, nenasiten pohlep, egoistična hierarhija potreb, skorumpirane institucije in korporacije in nepomirljivimi konflikti med organiziranimi religijami.
Namesto predvidevanja o fizičnem koncu materialnega sveta bi se lahko majevska prerokba nanašala na smrt takšnega sveta in preporod človeštva kot posledice množične notranje transformacije.
Pri raziskovanju te ideje se postavljata dve zelo pomembni vprašanji: prvo, kako so starodavni Maji pred dva tisoč leti lahko predvideli, s kakšnimi okoliščinami se bo soočalo človeštvo v 21. stoletju? In drugo – ali obstajajo kakšni kazalci, da je moderna družba, bolj natančno industrijska civilizacija, trenutno na robu množične psihospiritualne transformacije?
Astronomska in astrološka dimenzija
Majevska napoved o zimskem solsticiju v letu 2012 ima pomembno razsežnost.
Pred več kot 2000 leti so Maji formulirali podrobno galaktično kozmologijo. Opazili so, da se pozicija zimskega solsticija počasi premika v smeri poravnave z galaktično osjo. Ta premik se dogaja zaradi t.i. precesije (nestabilnosti) Zemljine rotacijske osi, Maji so prišli do zaključka, sa se bodo v času solarno-galaktične uskladitve pojavile spremembe kozmičnih proporcev.
Do takšnega dogodka pride vsakih 25920 let, to je perioda, ki je znana kot Platonsko leto, kar je tudi čas, ki je potreben, da ekvinokcij prehodi vseh dvanajst zodiakalnih znakov. Tako svitanje 21. decembra ne bi smelo prinesti zgolj svetlobe v naš svet, kot se to dogaja ob vsakem zimskem solsticiju, temveč tuid razsvetljenje kozmičnih dimenzij.
Medtem ko se lahko astronomsko natančno izračuna čas, potreben za letni povratek Sonca, pa to, kar se dogaja astrološko v zvezi z galaktično poravnavo, ne bi bil enodnevni dogodek.
Precesija pomika pozicijo ekvinokcija in solsticija za eno stopinjo vsakih 71,5 leta. Glede na to, da je Sonce široko pol stopinje, bo za decembrski solsticij potrebno 36 let, da precesira skozi galaktični ekvator.
Astrološko tranzicije niso trenutni dogodki; njihov vpliv spremlja Gausova/zvonasta krivulja – glede na to trajajo vplivi galaktične poravnave in z njimi povezane spremembe v svetu nekaj dekad in v tem trenutku se že nahajamo v procesu teh sprememb.
Odgovor na vprašanje, kako so lahko Maji vedeli za to, kaj se bo dogajalo s človeštvom v 21. stoletju, morda lahko poiščemo tudi v sodobnem raziskovanju zavesti, t.j. človeške psihe.
Ključ leži v močnih procedurah/postopkih širjenja zavesti.
Stanislav Grof, vsekakor vodilni sodobni psihiater in raziskovalec na tem področju, je ta stanja zavesti imenoval holotropna, kar pomeni 'orientirana k celovitosti'.
To so stanja, ki jih doživljajo šamani in njihovi klienti; starodavne in nativne kulture so holotropna stanja uporabljajale v ritualnih iniciacijah in pri zdravljenju.
Takšni postopki 'svete tehnologije' so sestavni del, s ključno vlogo, tudi v majevski kulturi. Maji so za induciranje holotropnih stanj uporabljali 'svete rastline', kot je peyotle kaktus, psylocibe mexicana, divji tobak itd.
Glede na izjemno pomembnost teh 'svetih tehnologij' v majevski kulturi, bi bila razumljiva predpostavka, da so bile prav vizije v holotropnih stanjih osnova za prerokbe o letu 2012, zato je popolnoma upravičeno opazovati to prerokbo skozi prizmo odkritij sodobnih raziskovanj zavesti in holotropnih stanj.
V holotropnih stanjih lahko pogosto dobite globok uvid v načrt celotnega vesolja, ki ga je ustvarila kozmična inteligenca. Razsežnosti tovrstnih uvidov so pravzaprav neverjetne in presegajo meje vsakodnevne domišljije.
Osebe, ki doživijo takšne uvide, v hipu dojamejo, da je to, kar se dogaja v materialnem svetu, formirano in informirano po arhetipskih principih, da obstajajo bitja in dogodki v dimenzijah realnosti, do katerih v vsakdanjem stanju zavesti nimamo dostopa.
Prav tako jim postane jasno, da je dinamika arhetipskega sveta v sistematični korelaciji s premikanjem planetov in z njihovimi relativnimi pozicijami v odnosu na stalne zvezde.
To vodi do popolnoma novega pogleda na pomen astrologije in tako postane jasno, da je izvor astrologije inteligentno delovanje Vesolja, in ne kup dolgočasnih posamičnih opazovanj korelacij med dogodki na Zemlji in nebesnih teles.
Irena Antolić, summesensus.com
