Manca Košir je naša priznana novinarka, publicistka in javna intelektualka. Njeno zbirko mistične poezije Iz neba do dna lahko kupite na prodajnih mestih v kompletu z aprilsko številko revije Sensa. Sedaj pa si preberite nekaj njenih močnih misli o temi in svetlobi.
Davno že je Milost poljubila moje veke, da lahko gledam in vidim Svetlobo in se ne utapljam v temi, ki je je vse bolj poln ta naš lepi grozni, a edini svet. Kako premagati temo? Gotovo ne s še več teme, z opozarjanjem nanjo. Z več istega ne bomo prišli nikamor! Zato jaz gledam svetlikanja sveta, ki jih je vse več in več, in vidim otoke Svetlobe. To so skupnosti ljudi, ki se ne ukvarjajo z analiziranjem in kritiziranjem, temveč preprosto delujejo in živijo drugače od večine v svoje udobje in sebične interese zaverovanih ljudi.
Režiserka Nina Blažin že četrto leto snema observacijski celovečerni dokumentarec o meni s pomenljivim naslovom V tišini življenja in septembra smo šli snemat pogorišče na Krasu. Presunljivo, zazeblo me je do kosti, ko sem hodila po črni sežgani zemlji in med črnimi ostanki dreves, ki so jih ognjeni zublji spremenili v oglje. A v to črnino s tal že poganjajo sveže zeleni grmički in tudi kakšna roža! Vam povem, to me je potolažilo.
Zemlja bo preživela, narava bo preživela, edino vprašanje je, ali bomo preživeli mi kot človeška vrsta oziroma ta parazitska, izkoriščevalska, pohlepna civilizacija. Propadla je Atlantida, propadel je Egipt, propadlo je rimsko cesarstvo, propadla je inkovska civilizacija … In zakaj ne bi propadla še tale naša, le zakaj ne, če sami sebi žagamo vejo, na kateri sedimo?
A kot na zažgani kraški zemlji poganjajo zeleni grmički, sredi egoističnih, sebičnih, atomiziranih posameznikov rastejo otoki Svetlobe, kot sem vam rekla. In z njimi se velja ukvarjati, vanje vlagati energijo in ljubezen! Taki svetlobni otoki so ljudje, ki se iz mest selijo na deželo, nazaj k materi zemlji, ki nas preživlja.
Taki otoki so podjetja, ki delujejo trajnostno, krožno in etično, imajo “postherojske voditelje”, kot jih opisuje moj gost z oktobrskega Večera z Manco Košir v Švicariji, prof. dr. Miha Škerlavaj, v študiji z enakim naslovom.
Otoki Svetlobe so skupnosti starejših ljudi, ki se odločajo za življenje v blokih ali tako imenovanih srebrnih vaseh, da si delijo stroške, se podpirajo, si razdelijo delo, skupaj berejo, poslušajo glasbo, obdelujejo vrt … Otoki Svetlobe so razredi, ki jih pomagajo ustvariti odlični učitelji in sodelovalni starši, kakršni so denimo v waldorfskih šolah, vrtcih montessori ipd. V naši waldorfski šoli v Ljubljani imajo učitelji in starši celo skupni pevski zbor! Taki otoki so univerze za tretje življenjsko obdobje pa naša Modra fakulteta, katere ambasadorka sem in s katero se ravno pripravljamo na tečaj plesa tanga v Domu starejših občanov v Fužinah, juhej.
Vsa prostovoljna društva so otoki Svetlobe, pa gasilci pa aktivi kmečkih žena pa združenje permakulturnih kmetov pa … Joj, koliko Luči preganja to grozno temo s tega sveta, samo videti je treba to Luč, ji slediti in prižigati nove! Komercialni mediji imajo pač rajši škandale in senzacije in se jim otoki Svetlobe ne zdijo medijsko fotogenični. Za zdaj! Tudi to se bo kmalu spremenilo, tudi to, ker bo dvignjena kolektivna zavest zahtevala več Luči, več pozitivnih zgodb, več dobrega in lepega, hura!
Iz intervjuja Manca Košir: "Bolezen je lahko darilo za prebujenje!"
NOVA ŠTEVILKA REVIJE SENSA SKUPAJ Z ZBIRKO SRČNIC MANCE KOŠIR
Aprilski številki revije Sense smo priložili nekaj izjemno lepega – zbirko novih srčnic Mance Košir Iz neba do dna. Mančine srčnice so čudovit navdih in podpora na naši duhovni poti, pa tudi neprecenljiva uteha v težkih trenutkih. Zbirko mistične poezije Iz neba do dna v kompletu z aprilsko številko revije Sensa lahko kupite na prodajnih mestih revije. Na voljo je omejena količina kompletov, zato si zagotovite svoj izvod. Naj vam Mančine srčnice skupaj z revijo Sensa polepšajo mesec april!
