Matej Škufca, ki se ukvarja s postavitvami in dinamiko družinskih odnosov, bo marca gost Sensinega vikenda. Spodaj so njegove misli o tem, zakaj ostati skupaj, kdaj se raziti in kako odgovorno pristopiti k starševstvu.
"Če bi bolje poznali dinamiko odnosov, bi morda več parov ostalo skupaj. Zagotovo je lažje iti narazen kot ostati skupaj. Ampak že če bi ljudje vedeli, da tistega, česar niso razrešili z zdajšnjim partnerjem, ne bodo razrešili niti z naslednjim, bi se morda več ljudi ustavilo in razmislilo: Mogoče še nisva na koncu. Mogoče lahko še poskusiva.
Včasih imata dva v partnerskem odnosu občutek, da bosta zletela iz ovinka. Morda sta v zvezo vstopila s prevelikimi pričakovanji, prehitro. A če upočasnita, lahko bolje vidita – predvsem to, da sta oba odgovorna za ta odnos.
In če so v odnosu tudi otroci, se je vredno potruditi. Ne zaradi otrok, ampak zaradi sebe. Če partnerja ostaneta skupaj samo zaradi otrok, preneseta odgovornost za slab odnos nanje. A otroci niso krivi, da sta skupaj. Pomembno je, da ostaneta, ker jima je to vredno – in ker sta skupaj odgovorna tudi za otroke.
Otrokom lahko pokažeta, da so v partnerskem odnosu tudi težki časi. In če vztrajata, sta čez nekaj časa morda vesela, da sta dala odnosu priložnost. Partnerski odnos je eden najzahtevnejših odnosov v življenju – najzahtevnejši v tem smislu, da nas sooči z največjimi preizkušnjami in našimi lastnimi mejami. Če v zvezo vstopimo z velikimi pričakovanji, nas lahko tudi najbolj prizadene. Vedno znova vidimo, kje smo.
Seveda pa se včasih odnos konča. Od tistih, ki so se razšli, jih je približno 34 od 100. Njim bi rekel: Ne sme vam biti žal, da ste se odločili za razhod. Pomembno je, da stojite za svojo odločitvijo – še posebej, če imate otroke.
Ko partnerskega odnosa ni več, sta dva še vedno oče in mama. Starševstvo se s tem ne konča. Oče ostaja oče, mama ostaja mama. Vprašanje je le, kako bosta to izpeljala. Cilj je, da delujeta v dobro otrok. Včasih je razhod celo priložnost, da starša začneta bolj kvalitetno sodelovati kot oče in mama. Ni pogosto, a nekaterim uspe ohraniti potrebno spoštovanje.
Res je tudi, da zakon otrokom daje varnost, saj partnerja ne moreta tako zlahka narazen, kot če nista poročena. Otrok potrebuje očeta in mamo. Nekateri pravijo, da je poročni list le papir, saj jim odsotnost tega "papirja" na nek način daje občutek svobode. A ko imata dva otroka, tako ali tako nista več svobodna. Odgovornost je tu – odgovornost za njuna dejanja.
Skozi dejanja sta postala oče in mama. In ta odgovornost prinaša tudi veselje in srečo. Otrok večinoma prinese nov smisel v življenje. In ja, vredno se je potruditi v odnosih. Čeprav včasih preprosto ne gre..."
