Nezaceljene rane iz otroštva vplivajo na naše odnose v odraslosti, saj bolečina in nepredelana jeza do staršev nezavedno oblikujeta naše partnerske izbire in čustvene odzive. Preberite si, kaj je o tem povedal Matej Škufca, s katerim v mesecu marcu pripravljamo Sensa vikend!
Starši vsekakor lahko "zapravijo" svoje starševstvo. Ko enkrat prestopijo določeno mejo, ni več poti nazaj – ne zanje in ne za otroka.
A ko otrok izbriše svojega starša iz svojega življenja zaradi bolečine, ki mu jo je ta povzročil, je to v resnici poskus, da bi izbrisal bolečino samo. A tega ne more zares narediti.
Vidimo lahko, da tak oče ali mama zapravi svoje očetovstvo oziroma materinstvo. Vendar pa jih otrok ne more popolnoma izbrisati iz svojega življenja – še vedno ostajajo del njega, njegove preteklosti, še vedno nosi v sebi izkušnjo tega odnosa, ki je bila zanj težka. In slej ko prej se bo moral soočiti s tem, kar se je dogajalo v otroštvu.
Razočaranje in bolečina, ki ju je doživel, bosta vplivala na njegove prihodnje odnose. Bolečina se bo pokazala že v prvem partnerskem odnosu. Kar otrok ni dobil od mame ali očeta, bo pričakoval od partnerja ali partnerice. Kakšen bo rezultat? Razočaranje.
Punca, ki ima prekinjen odnos s svojim očetom, ker je bil do nje neupravičeno brutalen, je bila napačen naslovnik njegove agresije. A ne da bi se tega zavedala, bo vsakega svojega fanta postavljala v očetovo vlogo. Ne glede na to, kateri moški bo njen partner, bo nanj prenesla potlačeno agresijo, ki jo nosi do očeta – in moški bo nehote sprožil to agresijo.
Vidimo, da je občutljiva na bližino, občutljiva na dotik. Zdaj je v odnosu z moškim, ki jo želi objeti, ker jo ima rad. Ona pa hkrati hrepeni po bližini in se je boji, ker je bila v bližini prizadeta. Hrepeni po ljubezni in se je boji, ker je bila v svoji nedolžni otroški ljubezni do očeta ranjena.
Vsa ta bolečina je prekrita z jezo na očeta. In ta jeza se bo prenesla na partnerja – na kogarkoli. Išče mir, a ga ne bo našla. Vedno znova bo bežala iz partnerskih odnosov, iz enega v drugega, in vsak moški jo bo razočaral.
Kje bo našla svoj mir? Tam, kjer ga je izgubila – v odnosu z očetom. V jezi nanj, ki jo ščiti pred tem, da bi jo bolečina popolnoma zlomila. Ni preprosto, a je mogoče. Kajti tudi smrt očeta je ne bo rešila tega bremena. Pred tem preprosto ne more pobegniti. Ne glede na vse – še vedno je to njen oče. Iz te zgodbe ne more pobegniti.
