Zaprite oči, prisluhnite svojim mislim in občutkom ter globoko dihajte. Sprostitev, mir in znižanje ravni stresa, vse to so učinki meditacije , ki dokazano upočasnjujejo staranje, podaljšujejo življenje in nas ščitijo pred boleznimi.
Kaj je za vas staranje? So to mlahava koža in globoke gube? So to vedno šibkejše telo in bolečine, ki se prikradejo brez vnaprejšnjega opozorila? Staranje pogosto povezujemo s takšnimi podobami in te prihodnosti nas je potihoma groza. Vendar lahko staranje povezujemo tudi z leti, ki jih preživimo zdravo, močno in z veliko energije. To je lahko zgolj minevanje let brez negativnih stranskih učinkov.
Biološka starost
Zunanji znaki staranja so le odraz vse slabšega delovanja naših notranjih sistemov. Prve na udaru so hormonske žleze. Pod vplivom stresa in drugih neugodnih dejavnikov prve pokažejo znake neusklajenosti, kar vpliva na praktično vse druge sisteme v telesu. Če sebi in svojemu zdravju nismo posvetili potrebne pozornosti, začnejo postopoma slabeti tudi krvožilni, kostni, živčni in drugi sistemi.
Čeprav toka let ne moremo zaustaviti, lahko z disciplino in s skrbjo zase staranje upočasnimo. Ključ je meditacija, katere vpliv na pomlajevanje v vedno večjem obsegu raziskujejo tudi znanstveniki in katere učinkov se že dolgo zavedajo tisti, ki jo prakticirajo.
Ena od raziskav, ki ne pušča nobenega dvoma o tem, da meditacija pomlaja, je bila objavljena v znanstveni reviji International Journal of Neuroscience (Mednarodna revija za nevroznanost). Avtor raziskave, dr. Robert Keith Wallace, je eden izmed prvih znanstvenikov, ki so proučevali ta učinek. Odkril je, da so osebe, ki so redno meditirale pet let, po biološki starosti tudi za 12 let mlajše od tistih, ki niso meditirale (biološka starost nam pove, v kakšnem stanju je naše telo glede na našo dejansko starost).
Dr. Wallace je 50-letnikom med drugim meril krvni tlak, vid in sluh. Ugotovil je, da so njihova telesa in telesne funkcije podobne funkcijam 37-letnikov. Zelo zanimivo je še, da so bili tudi tisti, ki niso meditirali redno ali pa so se raziskavi pridružili na koncu, po biološki starosti za pet let mlajši od tistih, ki sploh niso meditirali.
Tej raziskavi, ki je bila izvedena leta 1982, so sledile še mnoge druge. Znanstveniki s Harvarda so na primer spremljali starejše osebe z degenerativnimi boleznimi, ki so začele meditirati. Rezultati so pokazali, da se je z meditacijo telesno stanje bolnikov popravilo in da so živeli dlje od bolnikov njihove starosti, ki niso meditirali. Meditacija ima številne ugodne učinke na um in telo. Ugotovili so, da zmanjšuje izločanje hormona za stres, krepi odzive imunskega sistema, pri čemer se poveča tudi proizvodnja levkocitov, umirja možgansko dejavnost, znižuje krvni tlak in blaži bolečine.
Boljši spanec
Najnovejše raziskave so pripeljale do zanimivih spoznanj. V Medicinskem centru Univerze v Massachusettsu v ZDA so odkrili, da meditacija neposredno vpliva na izločanje melatonina, hormona, ki ga potrebujemo za zdrav spanec, pa tudi za izločanje drugih telesnih hormonov.
Ugotovili so, da imajo osebe, ki meditirajo, povišano raven tega hormona. S staranjem raven melatonina upada, pinealna žleza, ki ga izloča, pa slabi, kar je verjetno vzrok nespečnosti, ki pesti mnogo starejših ljudi. Melatonin hkrati deluje kot močan antioksidant, ki preprečuje poškodbe celic.
Gašenje požara
Čeprav meditacija izhaja iz duhovne tradicije, pa je v današnjem času postala praktično orodje za zmanjševanje stresa, ki smo mu vsak dan izpostavljeni. Je kot aparat za gašenje požara, ki je vzplamtel v našem s hitrostjo življenjskega tempa obremenjenem umu. Zaradi stresa pa ni pod pritiskom samo naš um, saj stres vpliva tudi na staranje naših celic.
Celice v telesu vsebujejo telomere, majhne zaščitne čepice na koncu kromosomov. Vsakokrat ko pride do delitve celic, se telomere skrajšajo, da bi zaščitile DNK-material. Znanstveniki po vsem svetu zdaj že sprejemajo tezo, da je dolžina telomer kazalnik starosti celice.
Krajša kot je telomera, starejša in bolj izčrpana je celica in tudi celotno telo. Kadar smo pod pritiskom ali občutimo tesnobo, telo sprosti več t. i. stresnih hormonov, kot sta kortizol in katekolamin. Hitro kopičenje teh hormonov se povezuje s krajšanjem telomer, kar označuje telesno staranje.
Z meditacijo znižamo raven hormonov stresa in tako vplivamo na omenjene telomere, s čimer hkrati upočasnimo staranje celic. Če verjamemo raziskovalcu Danu Buettnerju, avtorju knjige Blue Zones (Modre cone), ki govori o krajih na zemlji, kjer ljudje živijo najdlje in brez kroničnih bolezni, je 10 odstotkov našega staranja odvisnih od naših genov, 90 pa od našega življenjskega sloga. Odkril je, da se ljudje, ki živijo 90 let ali dlje, vsakodnevno posvečajo nekakšni obliki meditacije ali molitve. Poleg tega živijo preprosto življenje brez prevelikih duševnih obremenitev.
Po drugi strani je dr. David Servan Schreiber v svoji knjigi Anticancer zabeležil svoja odkritja, da rakavi bolniki, ki začnejo redno meditirati, živijo dlje od bolnikov z isto diagnozo, ki ne meditirajo. V knjigi navaja raziskave dr. Luciana Bernardija z Univerze v Pavii v Italiji, ki je preučeval avtonomne telesne ritme, kot so dihanje, bitje srca, pretok krvi proti možganom, in spremljal njihove spremembe. Odkril je, da že najmanjši stres, ki je posledica umskega naprezanja (na primer računanje), povzroči odstopanje od ustaljenih ritmov, zaradi česar pride do neravnotežja.
Toda Bernardija je najbolj od vsega presenetila popolna uskladitev teh ritmov, ko so udeleženci raziskave, sicer katoliki, izgovarjali molitev Zdravamarija v latinščini. Čeprav bi lahko domnevali, da uravnoteženje povzroča kakšna višja sila, je dr. Bernardi, kot pravi znanstvenik, udeležence podvrgel novemu eksperimentu. Ljudi, ki se niso nikoli srečali z vzhodnjaškimi navadami in rituali, je naučil budistično mantro Om mani padne hum. Rezultat je bil popolnoma enak!
Stvar ni bila v veri, temveč, po ugotovitvah dr. Bernardija, v ritmičnem dihanju šestih vdihov na minuto, do katerega je pri izgovarjanju teh tekstov prišlo povsem spontano. Ta ritem je enak naravnim ritmom vseh avtonomnih sistemov. Na Znanstveni akademiji v New Yorku so ugotovili, da ta usklajenost neposredno vpliva na zdravje, saj izboljšuje delovanje imunskega sistema, blažilno vpliva na vnetja in uravnava raven sladkorja v krvi. Vse to so dejavniki, ki vplivajo na stanje našega telesa.
Sproščenost, mir in bistrina
Razen znanstvenih obstajajo tudi subjektivni kazalniki. Vsi vemo, kako so videti ljudje, ki so pod stresom, ne glede na to, ali so takšni zato, ker so doživeli hudo travmo, ali pa so že dlje časa izpostavljeni negativnim dražljajem iz okolja. Ti ljudje so ponavadi videti izčrpani, njihova polt je brez sijaja, oči so utrujene, gube poudarjene.
Poleg vsega imajo ljudje, ki so pod stresom, ponavadi tudi slabe navade, kot sta kajenje in slaba prehrana, kar prav tako vpliva na propadanje celic. Po drugi strani najbrž poznate koga, ki redno meditira, in zagotovo se boste strinjali, da se to odraža na njegovi zunanjosti. Sproščenost, bistrina in mir brez dvoma vplivajo na videz, zato za takšne osebe pogosto rečemo, da žarijo. Neredko se zgodi, da tistim, ki meditirajo, pripišemo precej manj let, kot jih imajo v resnici.
Meditacija ima kljub vsemu svoje zakonitosti. Najpomembnejša med njimi je, da vam ne more služiti za doseganje določenega cilja. Če se je boste lotili, da bi imeli manj gub ali da bi bili videti mlajši, zadeva ne bo delovala. Tako bi ustvarili napetost in pričakovanja ter se s tem katapultirali v starost, saj bi počeli ravno nasprotno od tistega, kar je namen meditacije: biti zdaj in tukaj. Meditacija nam namreč omogoča, da vse tisto, kar smo potisnili vase, pride na površje, s čimer nas razbremeni in sprosti.
Pomlajevanje ni njen cilj, temveč stranski učinek. A če bi se radi prek meditacije posvetili sebi in tistemu, kar se dogaja v vašem notranjem svetu, če bi se radi naučili, kdaj se je treba ustaviti in kdaj premakniti, vam sijaj na obrazu zagotovo ne uide.
Preizkusite čare meditacije tudi sami. Meditativnih tehnik je veliko, a tokrat preizkusite tehniko, ki bi jo lahko poimenovali osredotočenost in dihanje:
Poiščite tih in udoben kotiček. Na stol ali tla se usedite tako, da boste imeli raven hrbet. Sprostite ramena in trebuh. Osredotočite se na trenutek in ne razmišljajte o preteklosti ali prihodnosti.
Pozornost usmerite na dihanje in spremljajte vdihe in izdihe, ki vstopajo in izstopajo iz vašega telesa. Začutite, kako se vaš trebuh dviguje in spušča ter kako zrak vstopa in izstopa iz nosnic. Spremljajte spremembe pri vsakem vdihu. Dihanja ne spreminjajte namenoma; spremembe naj se dogajajo same od sebe, v lastnem ritmu.
Spremljajte misli, čustva in občutke, ki prihajajo in odhajajo, ne glede na to, ali vaš um predeluje tisto, kar se vam je zgodilo čez dan, ali pa gre za tesnobo, strah ali upanje. Ko se misli in čustva prikradejo, jih ne ignorirajte in odrivajte, samo zaznajte jih in dovolite, da gredo mimo. Z njimi se vam ni treba ukvarjati. Ostanite mirni in se zberite z mirnim dihanjem.
Če opazite, da ste odtavali skupaj z mislimi in da jih več ne opazujete, temveč se z njimi ukvarjate, se umirjeno spet osredotočite na trenutek tukaj in zdaj ter opazujte tisto, kar se odvija na vašem notranjem zaslonu. Misli odvrnejo pozornost tudi ljudem, ki redno meditirajo več let, zato se nikar ne obsojajte in ne bodite nestrpni do samih sebe. Zaznajte, da se je to zgodilo, in se, spremljajoč dihanje, vrnite k sedanjemu trenutku.
Ne postavite si časovnega okvira, v katerem boste meditirali. Na začetku lahko traja meditacija le deset minut. Če si boste postavili časovni okvir, se vaš um lahko začne ukvarjati z vprašanjem, koliko časa je še na voljo, kar lahko povzroči nervozo in napetost. Sčasoma se bo čas, ki ga boste porabili za meditacijo, podaljševal, saj boste od začetne nelagodnosti prešli k sproščanju in občutkom ugodja.
Ob koncu meditacije počasi odprite oči in se premaknite ter postopoma vstanite.
Iva Jerković