Minevanje let je prijetno, saj je vsako leto bogatejše

13. 6. 2020
Deli
Minevanje let je prijetno, saj je vsako leto bogatejše (foto: Pexels)
Pexels

Včasih se mi zdi, da vse poteka prepočasi. Naučakanka. Spet drugič se mi zdi, da mine prehitro. Lenobica.

Pa menda ne bom že pri 31-ih (ja, ravno danes jih slavim) ena tistih napornih tetk, ki učijo tamlade: »Veš, leta tako hitro minevajo …« Ampak, če je pa res! Napišem knjigo ali dve, na dvatisočakih pogledam nekaj sončnih vzhodov in kakšen zahod, spijem en galon kave in puf, leto je naokoli.

Ampak mislim, da te naporne tetke želijo povedati nekaj drugega … Ne gre za stokanje, jokanje in jamranje nad nečim, česar ne moreš upočasniti. Ampak za nekaj res pomembnega …

Ko se spominjam preteklih let, opazujem, kateri spomini so še živi, kateri malo zbledeli, katerih pa sploh ni. Katero leto je bilo polno, katero prazno. Katero bogato, katero revno. Iz tega čutim prijeten občutek minevanja let, saj je vsako – bogatejše. Čeprav vsako leto manj delam, imam manj prijateljev, obiščem manj držav sveta. A delam učinkovitejše, imam globlja prijateljstva in vedno bolj uživam tu, v Sloveniji.

Leta, ki so mi čisto švignila mimo, ne da bi se tega sploh zavedla, so tista, v katerih sem – bila na potovanju, a razmišljala, kako je doma; bila doma in razmišljala, kako bi bilo na potovanju; delala, a ob tem stokala, zakaj nisem v hribih; lezla po hribu, a se sekirala, zakaj ne delam; bila samska, a sanjarila o partnerju; imela partnerja, a sanjarila o tistih nerodnih prikupnih začetkih prvih zmenkov …

Leta, polna živih spominov, torej leta, za katera lahko rečem, da sem živela bogato življenje, so precej drugačna. Ko delam, delam. Ko sem v hribih, sem v hribih. Itd.

Ne vem, kaj bom v življenju še dosegla, kaj imela, koga spoznala. Lahko upam, a ne morem vedeti. Ne vem, kam me bo zapeljala poslovna, prijateljska ali partnerska pot. Lahko upam, a ne morem vedeti. Ne vem, koliko let bom še na tem svetu. Lahko upam na tistih 120, a ne morem z gotovostjo vedeti.

Vem pa, da se bom trudila vsak dan narediti lep. Vsak dan najti en, samo en mali čudež življenja; en, samo en stik ljubezni; naredila eno, samo eno malo dejanje pomoči sočloveku; poiskala eno, samo eno čudovito lepoto, ob kateri se bom ustavila; nekomu poklonila eno, samo eno lepo besedo in našla eno, samo eno res dobro kavo. Če bo več kot ena/en, toliko bolje. A en/ena bo dovolj. To je vse.

Tako bom za svoje življenje lahko vedno rekla - živela sem bogato.

Življenje je v osnovi preprosto, le mi smo mojstri kompliciranja.

Petra Škarja

Novo na Metroplay: "Kar naenkrat se liki začnejo obnašati po svoje" | Tadej Golob o pisanju kriminalk