V zloglasnem intervjuju z dr. Dobnik Čoderl na nacionalki je bilo rečeno, da psihoterapevti niso iz medicinske stroke, kaj pa so ob tem pozabili povedati?
Psihoterapevt ≠ psiholog ≠ psihiater ≠ klinični psiholog.
V zloglasnem intervjuju z dr. Dobnik Čoderl na nacionalki je bilo rečeno, da psihoterapevti nismo iz medicinske stroke, pozabili so pa povedati, da to ni potrebno.
Tudi evropski standardi tega ne predvidevajo. Psihoterapevt mora poznati dovolj diagnostike, da ve, kdaj poslati klienta k psihiatru ali kliničnemu psihologu v nadaljnjo obravnavo, osebno to tudi vedno storim in s psihiatri in ostalimi sodelujem.
Specializacija po bivši 7. stopnji izobrazbe traja še dodatna 4 leta (v praksi bolj 6), preden začneš samostojno delati s klienti. Potem si 2-3 leta pod supervizijo in potem si dokončno samostojen psihoterapevt
Ne sprejemam tega, da se me enači s šarlatanom in tečajnikom.
Še enkrat:
Psihoterapevt ≠ psiholog ≠ psihiater ≠ klinični psiholog.
Psihiater NI avtomatsko usposobljen za izvajanje psihoterapije, če se komu zdi drugače, vprašajte tiste psihiatre, ki so opravili specializacijo, zakaj so jo opravili.
Psihiatri diagnosticirajo za potrebo predpisovanja psihofarmakoloških sredstev in ljudi skladno s tem obravnavajo. In to je odlično, potrebno in dovolj.
Psihiater je osredotočen na čimprejšnjo funkcionalnost posameznika.
Klinični psiholog NI avtomatsko psihoterapevt, njihov poklic ima specifiko, ki se vrti bolj okoli diagnostike. Tudi to je povezano s funkcionalnostjo v družbi.
Tudi psiholog NI psihoterapevt, do tja ga loči 4-letna specializacija. Ravno psihologi prvi pogosto dodatno opravijo psihoterapevtsko specializacijo, kajti s študijem psihologije ljudem ne zmorejo dovolj pomagati, saj nimajo potrebnih metod, tehnik in psihodinamskih znanj. Tudi oni so osredotočeni na funkcionalnost.
Klinični psihologi morajo od 2013 imeti tudi psihoterapevtsko izobrazbo, kar sicer ne pomeni nujno, da jo tisti, ki sedijo v delovnih skupinah, imajo.
Psihoterapevt JE psihoterapevt. Tisti, ki je večinoma opravil 7-10 let specializacije in ima za sabo na stotine ur psihodinamske, psihosocialne, psihiatrične in še kakšne prakse. Ki se je učil delati z ljudmi čez rob minimalne funkcionalnosti in zato želi dvigniti kvaliteto življenja posameznikov.
Že zadnjih 20 let se v Sloveniji odvija boj, kdo je lahko psihoterapevt. Predstavniki psihiatrije in klinične psihologije želijo zadržati svoj monopol nad tem.
Kakšne so čakalne dobe v Sloveniji?
Otrok v rejništvu, z veliko stisko, dobi termin obravnave čez 11 mesecev.
Staršem samomorilnega mladostnika je rečeno, da je v čakalni vrsti. Klic dobi 6 mesecev kasneje.
Mladostnica z motnjami hranjenja ima termin za obravnavo čez leto in pol.
To je realno stanje v Sloveniji.
In ravno psihoterapevti - tisti, ki smo pogosto označeni za "šarlatane", ker nimamo medicinske izobrazbe, za nami pa je cca. 10 let študija, 1000+ ur supervizije, 300+ ur osebne izkušnje in je naša izobrazba po evropskih kriterijih za naziv psihoterapevta – gasimo ta požar.
Dajmo se o tem pogovarjat – in o tem, ali je res v jedru interes posameznikov.
Ne razčetverjajmo ljudstva in posameznikov, kot so srednjeveški gospodarji kaznovali svoje podložnike, ampak ga celimo. Saj znamo to, sploh skupaj.
Če imamo polna usta besed o tem, da 'gre predvsem za ljudi, ki potrebujejo pomoč', potem naj se vsaka stroka zamisli pri sebi glede tega, katere interese ima na prvem mestu.
To, da lastnoročno ne morem reševati sistemskih neurejenosti, sem sprejela z mnogo vloženega truda, da sploh lahko spim kot človek. To pišem zato, ker je res, ni pa fer do mnogih. In ne more biti fer, če razmišljamo prek dobičkov zavarovalnic. Tega pa ne počnejo psihoterapevti ali nivoji njihove strokovnosti.
------
V zapisu so vključene/povzete informacije Lize Dornik Hribar in Alenke Kaštrun - hvala zanje!
Tina Turk
- Preberite si še: Mag. Miran Možina o psihatriji, psihoterapiji, depresiji, antidepresivih in travmah
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
