Vse do svojega tridesetega leta očetu, bratom in prijateljem ni povedal, da jih ima rad. Nato se je odločil prekršiti to neizgovorjeno moško pravilo. Kaj se je zgodilo, ko je začel izrekati besede, ki so mu vedno obtičale v grlu?
Ženskam je naklonjenost izkazoval brez težav. Materi je ob slovesu povedal, da jo ima rad, ljubeče besede je namenjal partnerici, prijateljicam, sorodnicam in celo sosedovi mački. Pri moških pa so obstale v grlu.
Nevidni zid med brati, prijatelji ter očeti in sinovi se je Ioanu Marcu Jonesu dolgo zdel nekaj povsem naravnega – kot eno od nenapisanih pravil moškosti.
"Vse do svojih tridesetih let bratom in očetu nikoli nisem rekel, da jih imam rad. Tudi prijateljem, ki mi pomenijo neizmerno veliko, tega nisem nikoli izrekel. Vsaj ne v živo. In zagotovo ne trezen."
Strah pred bližino ni nujno del moške narave
Njegov pogled se je začel spreminjati leta 2023, ko je začel brati knjige o moškosti. Najgloblje ga je nagovorila knjiga The Will to Change ameriške avtorice Bell Hooks, ki piše o tem, kako se številni moški že zelo zgodaj naučijo zatirati čustva in ranljivost enačiti s šibkostjo.
"Ni res, da se moški niso pripravljeni spremeniti," je zapisala Bell Hooks. "Res pa je, da se mnogi moški spremembe bojijo."
Jones se je zato odločil za na videz majhen, zanj pa izjemno zahteven poskus: moškim, ki jih ima rad, je začel to tudi govoriti.
Prvič je besedno zvezo "rad te imam" izrekel enemu svojih najboljših prijateljev v bližini postaje londonske podzemne železnice. Nato je tako hitro odhitel skozi zapornice, da prijatelju sploh ni dal priložnosti za odgovor.
Včasih je besede le zamrmral ali jih prijatelju na hitro zašepetal med objemom. Zdelo se mu je, kakor da prestopa mejo, ki je moški med seboj ne bi smeli prestopiti.
"Počutil sem se povsem čudaško, skoraj kot da sem storil nekaj, zaradi česar bi me lahko aretirali."
Nekateri so ga objeli, drugi samo zmedeno pogledali
Odzivi moških so bili zelo različni. Eden od prijateljev ga je vprašal, ali je z njim vse v redu. Drugi ga je gledal, kot da mu je zastavil nerešljivo uganko. Nekateri so mu brez zadrege takoj odgovorili, da imajo tudi oni radi njega. Njegovi bratje so sprva ostali tiho. Eden je le pokimal, "kakor da bi sprejel pošteno ceno za rabljen avtomobil".
Najbolj pa ga je presenetil oče – zadržan moški iz družine enako zadržanih moških. Besede mu je brez obotavljanja vrnil. "Kot da sem mu s tem dal dovoljenje, da jih končno izreče tudi sam," pravi Jones.
Jones je sčasoma razumel, da ni šlo za izsiljevanje odgovora. Želel je le prekiniti vzorec, v katerem moški bližino občutijo, vendar je ne znajo ali ne upajo izraziti.
Najbolj je pomagalo njemu samemu
Jones je sprva upal, da bo njegova nova navada pomagala moškim okoli njega. Toda največja sprememba se je zgodila v njem.
"Upal sem, da bo izrekanje besed 'Rad te imam' pomagalo moškim, ki jih imam rad. A v resnici je najbolj pomagalo meni."
Začel je lažje sprejemati lastno ranljivost. Pogovori s prijatelji so postali bolj osebni, odprti in iskreni. Ko si je sam dovolil spregovoriti o svojih čustvih, so se začeli odpirati tudi nekateri izmed njih. Strah pred bližino po njegovem ni nespremenljiva lastnost moških, temveč priučen način vedenja. Če se ga je mogoče naučiti, se ga je mogoče tudi odvaditi.
"Izpovedovanje ljubezni se je izkazala za vrata v odprtost. Ko sem enkrat začel, se nisem več mogel ustaviti."
Besede "Rad te imam" mu še danes ne gredo vedno zlahka z jezika. Toda zdaj jih izreče glasno in brez opravičevanja. V njih je odkril nekaj, kar sam imenuje majhna, skrivna supermoč: dovoljenje, da so moški drug pred drugim ne le močni, temveč tudi nežni, prestrašeni in ranljivi.
"Moškim, ki jih imam rad, še vedno govorim, da jih imam rad. Še vedno čutim sled zadrege, vendar zdaj to povem glasno in brez opravičevanja."
Povzeto po osebni izpovedi Ioana Marca Jonesa, objavljeni v časniku The Guardian.
