Zgodba, ki se pogosto ponavlja: ženska pove, da se želi ločiti, njen mož pa je povsem presenečen in zatrjuje, da tega ni pričakoval.
Nicola Grant je certificirana svetovalka za podporo ob ločitvi in ustanoviteljica platforme Amelliora, ki ženskam med ločitvijo in po njej ponuja čustveno in praktično podporo ter jih povezuje s pravnimi in finančnimi strokovnjaki.
Nicola Grant pojasnjuje, zakaj so ženske v srednjih letih na razhod pogosto pripravljene precej bolje kot moški.
Obstaja veliko razlogov, zakaj moški v srednjih letih pogosto ne opazijo, da se njihov zakon bliža koncu.
Pri številnih parih se je čustveno oddaljevanje začelo že veliko pred dejansko ločitvijo. Še vedno sta poročena, živita pod isto streho, vendar v resnici živita vsak svoje življenje.
Moški so pogosto bolj vajeni ločevati različna področja svojega življenja. Tradicionalno so zapustili domače okolje in odšli v službo, kjer so se lahko osredotočili na povsem druge stvari.
Ženske pa so pogosteje razpete med obema svetovoma. Tudi če imajo izpolnjujočo kariero, jim delo ne omogoča nujno, da bi odmislile dogajanje doma. Na splošno ženske pogosteje razmišljajo o tem, kako se počutijo v življenju, ki ga živijo, in se sprašujejo, ali jim takšno življenje resnično zadostuje.
Po podatkih britanskega statističnega urada (Office for National Statistics) ženske sprožijo približno 63 odstotkov ločitev.
Takšna odločitev pogosto izvira iz globokega razočaranja in nezadovoljstva. Preden se ženska odloči za ločitev, je o tem običajno že dolgo razmišljala z različnih zornih kotov, poskušala izboljšati odnos in sčasoma prišla do občutka, da druge možnosti preprosto nima več.
Njenemu možu se zato lahko zdi, da je odločitev prišla povsem nepričakovano, vendar je le redko sprejeta nepremišljeno. Ko ženska končno predlaga ločitev, je zelo verjetno, da o njej razmišlja že dolgo.
Ženske so v zakonu pogosto sprejele tudi več odrekanj, predvsem na račun svoje poklicne poti. Moški imajo zato lahko zahtevnejše in bolj izpolnjujoče delo, ki jim pomaga preusmeriti pozornost, kadar doma niso zadovoljni. Ženske pa lahko ob tem vse močneje občutijo, da jih partner jemlje za samoumevne ali da njihovo življenje ni takšno, kot so si ga nekoč predstavljale.
Ko ženska začne razmišljati, kaj si pravzaprav želi od življenja
Obstaja še en pomemben dejavnik. Ženske so v zakonu pogosto tiste, ki skrbijo za druge in svoje potrebe postavljajo na zadnje mesto. Tudi kadar so nezadovoljne, lahko odločitev o odhodu odlagajo, dokler otroci ne odrastejo, zaključijo šolanja ali se osamosvojijo.
Obdobje menopavze in srednjih let pa lahko prinese globlji razmislek o lastni identiteti. Kdo sem zunaj vloge matere in žene? Kaj si želim početi? Kaj želim še prispevati svetu?
Nicola Grant opaža, da se pri številnih ženskah, s katerimi sodeluje, takšna vprašanja pojavijo že več let pred ločitvijo. Sčasoma lahko ugotovijo, da jim ohranjanje obstoječega stanja ni več tako pomembno kot občutek, da njihovo življenje nekaj pomeni.
"Ali si res želim tako živeti še naslednjih 30 let?"
Danes ljudje živimo dlje in pogosto tudi bolj zdravo kot prejšnje generacije. Srednja leta zato za številne ženske ne pomenijo več zgolj približevanja starosti, temveč začetek novega življenjskega obdobja.
Ob misli, da je pred njimi morda še trideset let življenja, se lahko vprašajo, ali jih želijo preživeti v odnosu, v katerem se počutijo nevidne, neslišane ali nezadovoljne. Nekatere imajo občutek, da so se v desetletjih skrbi za druge povsem izgubile.
Če partner ni pripravljen prisluhniti njihovim potrebam in skupaj z njimi na novo oblikovati skupnega življenja, se lahko začnejo spraševati, ali je zakon še vedno prava izbira.
Ločitev je lahko začetek novega življenja, vendar ni preprosta
Odločitev za ločitev je le prvi korak. Tudi če ženska jasno ve, kakšno življenje si želi, se mora soočiti s številnimi praktičnimi, finančnimi in čustvenimi izzivi. Po desetletjih skupnega življenja je treba razdeliti premoženje, urediti bivanje, prevzeti odgovornost za finance in sprejeti odločitve, ki sta jih partnerja prej sprejemala skupaj.
En skupen dom se ne more vedno preprosto spremeniti v dva finančno dostopna domova. Poleg tega pridejo številne prve izkušnje, ki jih mora človek prestati sam: prvi dopust brez partnerja, prve pomembne finančne odločitve in oblikovanje povsem novega vsakdana. Tudi kadar je bila ločitev želena, je lahko prilagajanje na novo življenje dolgotrajno in boleče.
Po 25 letih zakona je morala znova odkriti, kdo je
Nicola Grant izhaja iz osebne izkušnje. Ko se je njen 25-letni zakon nepričakovano končal, je ugotovila, kako zahtevno je v resnici začeti znova. Sledila so leta čustvenega, praktičnega in finančnega prilagajanja.
Po razhodu je izgubila del samozavesti in občutek, da ve, kdo je, kaj ji je pomembno in kaj lahko ponudi svetu.
Skoraj pet let pozneje ima precej jasnejšo predstavo o svojih vrednotah, željah in mejah. Ve, pri čem je pripravljena sklepati kompromise in pri čem ne. Toda do tega spoznanja ni prišla čez noč. Potrebovala je čas in prostor, da je znova zgradila svojo identiteto.
Številne ženske po ločitvi ne iščejo novega partnerja, temveč sebe
Grantova pri svojem delu opaža, da ženske, ki zapuščajo dolgotrajne zakone, pogosto sploh niso osredotočene na iskanje novega ljubezenskega odnosa.
Veliko bolj jih zanima, kako ustvariti življenje, v katerem se bodo počutile izpolnjene. Iščejo nova prijateljstva, skupnosti in ljudi, s katerimi si delijo podobne vrednote.
Po ločitvi se namreč lahko spremenijo tudi prijateljski odnosi. Nekatera prijateljstva, ki so nastala v času zakona, postopoma zbledijo, pojavijo pa se priložnosti za nove povezave.
Ženske lahko začnejo odkrivati zanimanja in sposobnosti, za katere prej niso imele časa ali pa si niso dovolile verjeti, da jih lahko razvijejo. Čeprav je razhod lahko izjemno boleč, lahko prinese tudi novo samozavest, samostojnost in občutek osebne svobode.
Ko je za enega ločitev presenečenje, je drugi o njej razmišljal že leta
Partnerja istega zakona ne doživljata nujno enako. Medtem ko eden verjame, da je odnos stabilen, se lahko drugi že dolgo počuti osamljenega, prezrtega ali čustveno oddaljenega. Zato ločitev, ki je za enega popoln šok, za drugega pogosto pomeni zaključek dolgotrajnega notranjega procesa.
To seveda ne pomeni, da so vse ženske nezadovoljne ali da moški ne opazijo težav. Pomeni pa, da odsotnost večjih prepirov še ni dokaz, da sta v odnosu oba srečna.
Po članku The Independent
