Na severni polobli lahko v mesecu decembru na nebu opazujemo čudovit snop zvezd, znanih kot Plejade ali Sedem sester. Če pogledamo malo bolj pozorno, jih bomo videli le šest. Plejade, znane tudi kot Sedem sester ali M45, so ena najbolj prepoznavnih in skrivnostnih zvezdnih kopic na nočnem nebu.
Že tisočletja navdihujejo mite, legende in astronome po vsem svetu, tako od starih Grkov do staroselcev Avstralije. Njihov sijoč modrikast lesk, ki ga lahko po noči vidimo tudi s prostim očesom, nas spominja na večnost in povezanost med kozmosom ter človekom.
V današnjih dneh še živeče legende o Plejadah uvrščamo med najstarejše znane zgodbe človeštva, ker jih pripovedujejo v vseh kulturah sveta. Enako velja v Evropi, Aziji, Afriki, Oceaniji in obeh Amerik. Arheološke in astronomske raziskave kažejo, da zgodbe izvirajo iz obdobja pred več kot 100.000 leti, še iz časa, ko so ljudje zapuščali Afriko.
Ta neverjetna starost nakazuje, da je mit o Plejadah nastal že pri skupnih prednikih sodobnih narodov. Navkljub temu, da se zgodbe med seboj razlikujejo, jim je enak motiv o sedmih zvezd ali sestrah, ki simbolizirajo rojstvo, preobrazbo, izgubo ali potovanje med nebom in zemljo.
Plejade se nahajajo v ozvezdju Bika. So odprta zvezdna kopica, ki so oddaljene približno 444 svetlobnih let od Zemlje. Sestavljene so iz vročih, mladih zvezd. Ker oddajajo močno svetlobo in imajo prepoznan vzorec, so bile Plejade od nekdaj znane. Obenem so ena od najpogosteje raziskovanih zvezdnih kopic v naši galaksiji.
Plejade niso le čudovit astronomski pojav. So tudi simbol prehoda, rasti in iskanja znanja, saj v sebi združujejo znanstveno natančnost in duhovno globino, ki še dan danes buri človeško domišljijo.
Ene izmed najpomembnejših zvezd na nočnem nebu
Plejade so ene izmed najstarejših zabeleženih zvezd v zgodovini človeštva. Najstarejši zapisi o njih so zapisani v kitajski literaturi iz astronomije, iz leta 2357 pr. n. št.. Kitajci so Plejadam nadeli ime Mao. So del tradicionalnega sistema 28 luninih postaj (Xiu), ki predstavljajo pot Lune preko neba. Plejade so bile povezane z jesenskim obdobjem in simboliko žetve, ker je njihov pojav oznanjal konec opravil na polju. V nekaterih zgodbah so predstavljene kot sedem nebeških sester, ki prinašajo svetlobo, plodnost in ravnotežje med nebom in zemljo.
Nebraška nebesna plošča iz Nebre v Nemčiji
Najstarejši znan slikovni prikaz je naslikan na Nebraški nebesni plošči, stari okoli 3.600 let, ki so jo našli v Nemčiji.
Nebraška nebesna plošča imenovana tudi Nebraska Sky Disk, je okrogel disk, narejen iz brona, z modro-zeleno patino in intarzijo z zlatimi simboli. V premer meri približno 30 centimetrov, tehta je 2,2 kilograma, star pa je približno 3.600 let. Leta 1999 so ga odkrili v Nemčiji. Junija 2013 so ga vključili v Unescov register svetovnega spomina in imenovali za »eno najpomembnejših arheoloških najdb v 20. stoletju«.
Na Nebraški nebesni plošči je prikaz ene najstarejših znanih upodobitev nočnega neba in poznavanje astronomije v bronasti dobi. Sonce ali luna sta med najopaznejšimi motivi na disku, sledita ločena polkroga, ki spominjata na sončni čoln in skupina sedmih zlatih pik, ki predstavljajo Plejade.
V številnih starodavnih kulturah so imele Plejade velik pomen za kmetijske in koledarske sisteme, ker je njihov pojav na nebu oznanjal spremembo letnih časov. Nebraška plošča dokazuje, da so že evropske skupnosti v času bronaste dobe, poznale nebesna obdobja in uporabljale Plejade kot orientacijsko točko za merjenje časa in izvajanje raznih obredov.
So te zgodbe stare 100.000 let?
Grška mitologija
V grški mitologiji zahodnega sveta, je najbolj poznana prav zgodba o Plejadah. Opisuje sedem sester po imenih Maja, Elektra, Alciona, Tajgeta, Steropa, Kelena in Meropa. Bile so hčere mitološkega Titana Atlasa, ki je nosil nebo in okeanide Pleione (okenaide so v grški in rimski mitologiji ime za morske nimfe).
Ko je veliki lovec Orion prvič videl Plejade, so ga povsem očarale. Zato jih je dolgo zasledoval po Zemlji. Končno se jih je usmilil Zeus. Spremenil jih je v golobice, ki so poletele na nebo ter postale zvezde Plejade.
Po ironičnem obratu usode, je bil tudi Orion spremenjen v ozvezdje, ki še danes na nebu “zasleduje” sedem sester. Po eni izmed legend, naj bi najmlajša sestra Meropa, prikrivala svoj sij zaradi sramu, ker se je poročila s smrtnikom, kraljem Sizifom iz Korinta, postala tudi sama smrtna in mu poklonila sedem sinov.
Hindujska mitologija
V hindujski tradiciji so Plejade znane kot Krittika, sedem žena poročenih s sedmimi modreci, imenovanih Rishiji. Znani so tudi kot ozvezdje Veliki medved.
Vsi skupaj so srečno živeli na severnem nebu, dokler se bog ognja Agni ni zaljubil v njihove žene. Ker so bile že poročene, jih ni mogel imeti. Vendar je nebeško bitje Swaha, ki je bila zaljubljena v Agnija, našla rešitev. Vsako noč se je spremenila v eno izmed žena in zapeljala boga ognja.
To je trajalo šest noči, a pri sedmi ženi Arundhati se ni mogla preobraziti, ker je bila nedotaknjeno čista. Modreci so mislili, da so jih žene prevarale in so jih zapustili. Izjema je bila Arundhati, ki je ostala pri svojem možu. Zato se v hindujski mitologiji omenja, da je na nebu le šest zvezd in ne sedem.
Aboriginske zgodbe o Plejadah iz Avstralije
Različna avstralska ljudstva, poznajo številne, različne zgodbe o Sedmih sestrah. Ena izmed njih pripoveduje o Meamei, čudovitih sestrah iz ledu, v katere se je zaljubila skupina fantov Berai-Berai.
Ko je starodavni duh ognja Wurrunnah ugrabil dve sestri, je poskušal stopiti njun led, a mu je ogenj ugasnil. Jezen ju je vrgel na nebo, kjer sta postali zvezdi, vendar nista nikoli svetili tako močno kot ostale.
Kmalu so se jima pridružile še preostale sestre. Skupaj so ostale za vedno.
Fanti Berai-Berai so od žalosti umrli, njihovi duhovi pa so se spremenili v Orionov pas, kjer še danes “puščajo darila” sestram.
Podobnost z grškim mitom je v zgodbi tako osupljiva, da je pritegnila pozornost dveh avstralskih znanstvenikov, očeta Raya Norrisa in njegovega sina Barnabyja Norrisa. Oba raziskujeta povezavo med astronomijo in staroselskimi znanji o vesolju. Zanima ju, kako so staroselska ljudstva razumela zvezde, vključno s Plejadami in kako te zgodbe odražajo natančno opazovanje neba. Njuno delo povezuje znanstveno raziskovanje z bogato duhovno dediščino človeštva. Znanstvenika sta si postavila vprašanje, zakaj sta si grški in aboriginski mit tako podobna, čeprav omenjeni kulturi nikoli nista prišli v fizičen stik.
Njuna hipoteza je, da so ljudje pred 100.000 leti s prostim očesom lahko opazovali sedem zvezd Plejad. To lahko nakazuje tudi na dejstvo, da je zgodbo o Plejadah ohranjena še iz časov, ko smo živeli ljudje kot ena, združena skupnost v Afriki.
Ljudstvo Zuni iz Nove Mehike
Ljudstvo Zuni iz Nove Mehike imenuje Plejade Zvezde semen, saj v njih vidi sveti simbol začetka življenja in rodovitnosti. Po njihovem izročilu se pojav Plejad na nebu ujema z obdobjem sajenja, ko zemlja prejme moč in blagoslov zvezd. Plejade jim predstavljajo kozmično povezavo med nebom in zemljo, med predniki in sedanjostjo. Vsaka zvezda je seme, ki nosi duhovno energijo rasti, preobrazbe in ponovnega rojstva. Tako Plejade za Zunije niso le zvezdna kopica, temveč živ opomin na harmonijo med naravo, človekom in vesoljem.
Ljudstvo Čerokejev
Ljudstvo Čerokejev je eno izmed najpomembnejših staroselskih ljudstev Severne Amerike. Živeli so po svoji tradiciji na območju jugovzhodnih Združenih držav Amerike. Predvsem na ozemlju današnjih zveznih držav severna in južna Karolina, Georgia, Tennessee in Alabama.
Njihova kultura sega več tisočletij v preteklost. Postavili so urejene vasi, imeli razvito kmetijstvo. Gojili so koruzo, fižol in buče ter negovali bogato duhovno dediščino.
Po mitu ljudstva Čerokejev so bile Plejade nekoč skupina otrok, ki so vsak dan plesali in peli na polju, namesto da bi pomagali svojim družinam pri delu. Njihovi starši so jih večkrat opozarjali o svojevoljnem početju, vendar jih otroci niso poslušali. Nekega dne so se medtem, ko so plesali začeli počasi dvigati v nebo, dokler niso postali zvezde. Njihove matere so jih zaman klicale naj se vrnejo. Le eni materi je uspelo, da je ujela svojega sina, ki je padel na zemljo in se spremenil v kamniti grič. Ostali otroci so zasijali na nebu kot Plejade, simbol čistega duha in večne povezanosti med nebom in zemljo.
Japonska kultura in mit o Plejadah ali Subaru
V japonski kulturi so Plejade znane kot Subaru, kar v prevodu pomeni “združeni” ali “pridruženi". To ime so japonci nadeli poznani avtomobilski znamki. V japonski mitologiji in ljudskih pripovedkah predstavljajo Plejade sedem zvezdnih sester. Simbolizirajo skupnost, harmonijo in povezanost. Njihova pojavnost na nebu je bila pomembna za koledarje, kmetijske aktivnosti in navigacijo. Plejade so bile pogosto povezane z zgodbo o mladih dekletih, ki so si prizadevale ohraniti medsebojno povezanost, tudi ko so se razpršile po nebu. Njihova svetloba in gibanje odražata spoštovanje do naravnega cikla in kozmičnega reda.
Dr. Semir Osmanagić: »Razkrita sveta geometrija: Fibonaccijeva povezava med Plejadami in bosanskimi piramidami«
Dr. Semir Osmanagić je doktor antropologije ter ustanovitelj Fundacije Arheološki parka »Bosanska piramida Sunca« v Visokem pri Sarajevu. Članek predstavlja izvirno znanstveno raziskovalno delo, ki je bilo po dvakratni strokovni recenziji objavljeno v znanstveni reviji International Journal of Aerospace Science, Technology and Engineering.
Članek je nastal na podlagi večletnega raziskovalnega projekta, usmerjenega v preučevanje piramid v dolini bosanskih piramid, v Bosni in Hercegovini. Avtor se pri raziskavi opira na lastne podatke zbrane na terenu, multidisciplinarne študije ter rezultate, objavljene v mednarodnih znanstvenih revijah in odprtih arhivih.
Bosanske piramide in Plejade
Raziskava dr. Semirja Osmanagića “Golden Geometry Revealed” je posvečena geometrijskim povezavam med bosanskimi piramidami in zvezdno kopico Plejad.
Raziskava se osredotoča na možne geometrijske in astronomske povezave med razporeditvijo glavnih objektov v dolini bosanskih piramid. Med piramido Sonca, piramido Meseca, piramido Ljubezni, piramido Zmaja, Tumulus v Vratnici, Hram Matere Zemlje in ostalo ter geometrijo zvezdne kopice Plejad (M45). Osrednja hipoteza predvideva, da prostorska razporeditev piramid in drugih točk vsebuje vzorce svete geometrije, kot so zlati rez (φ ≈ 1,618), Fibonaccijeva spirala in geometrijsko popolni trikotnik, ki naj bi bili prisotni tudi znotraj zvezdnega sistema Plejad.
Z uporabo LiDAR tehnologije, astronomskih podatkov in matematičnih analiz je avtor ugotovil, da razporeditev piramid sledi vzorcem zlatega reza in Fibonaccijevi spirali, podobno kot je to primer pri Plejadah.
Statistična analiza kaže, da je verjetnost naključne skladnosti izjemno majhna. Raziskave tudi kažejo, da so imeli graditelji piramid izredno napredno znanje o astronomiji in geometriji, skladno z načelom "kakor zgoraj, tako spodaj."
PREDAVANJE dr. SEMIR OSMANAGIĆ CELJE
16. november, nedelja
18:00 – 21:00 ure
Vstopnica 11€
Narodni dom Celje
Trg Celjskih knezov 9
3000 Celje
Predavanje bo v bosanskem jeziku
Možen nakup knjig, ki so avtorsko delo dr. Osmanagića
Nakup vstopnic preko Eventima: www.eventim.si
Vstopnice za predavanje bodo na voljo tudi eno uro pred predavanjem v Narodnem domu Celje.
Predavanje organizira dolgoletna sodelavka dr. Semirja Osmanagića in organizatorka njegovih predavanj v Sloveniji
Irena Jarc s.p., www.mandala.si
