Največja bolečina je izguba povezanosti

Vedno, ko se povezanost s partnerjem prekine, ali ko jo otrok izgubi, zaboli - zboli duševno in telesno.

Največja bolečina je izguba povezanosti (foto: pixabay) pixabay
30. 3. 2021

Otrok lahko brez povezanosti (v maternici, ob rojstvu, v prvih dneh...) umre.
Otrok vse od maternice, pa kasneje v stajici razvije strah pred samoto, strah pred tem, da nikogar ni tam zanj. V jedru nosi bolečino.

Povezanost pride iz prisotnosti. Da je nekdo tam. Za otroka mama in oče. Za partnerko moški. In obratno.

Da si tam, prisoten - iz tega dobi človek občutek povezanosti. Moški in ženske smo narejeni tako, da smo tam skupaj, eden za drugega. Tako je narejena naša biologija, instinkt, in iz tega naša naravna vloga.

Kdorkoli v srcu nekoga zapusti, drugega pusti z bolečino. Pa ni pomembno, če se fizično razidemo. Gre se za zapustitev v srcu.

To povezanost lahko najdemo z živalmi, z drevesi, z vsem, kar je živega na tem svetu. A če nimamo človeške povezanosti, bo vedno nekaj manjkalo.

Vedno, ko se povezanost s partnerjem prekine, ali ko jo otrok izgubi, zaboli - zboli duševno in telesno.

Ko te ni tam, ker si izgubljen v zameri, prepiru, sovraštvu, kaznovanju, besu in to preneseš na svojega otroka ali partnerja, prijatelja. Tisti trenutki ali dnevi, tedni, meseci ali leta, ko nekoga odrežeš, odstraniš, porineš nekam za zid, ki ga moraš namerno držati, da ne čutiš.

Nekaj je dejstvo. Kar čutiš, ne moreš ne čutiti. In ne moreš ne imeti rad nekoga, ki ga imaš rad. Pa naj se zgodi karkoli.

Kdaj si sam doživel, da si bil ranjen v otroštvu ali v partnerskih zvezah? Takrat si  izgubil ta občutek povezanosti, občutil razhod, odhod in zapustitev. Kot otrok, najstnik, odrasel človek v odnosu s partnerjem ali v prijateljstvu.
In ravno to je pri otroku in partnerju najbolj ključno. Da se tega zavedamo.

Da ta zapuščanja v srcu do drugega človeka povzročajo bolečino in odvisnosti. S tem lahko nekoga močno zmanipuliraš in spraviš na rob psihičnega in telesnega zdravja.

Že zgolj v energiji do drugega človeka, ko manipuliraš, je to prizadevanje bolečine. Morda se zgodi, da mu lahko to celo privoščiš, da ga boš kaznoval in da bo dojel, kaj on ali ona dela tebi.

Drugo je, ko postavljaš svoje meje, kjer so prestopljene. Tam ne režeš človeka, ampak postavljaš pogoje za spoštovanje, za odnos, pogoje za to, da se ne dogajajo ta rezanja in manipulacija.

Ni to hec, to je resna stvar. Ne gre za to, da ta drugi človek ni v sebi postavljen ali da ne zna biti sam. Gre za manipulacijo s povezanostjo, s prekinitvami te povezanosti, ki postane kaznovanje in pridobivanje koristi od drugega preko prevare. Posledice so resne za celo človeštvo. Ne samo za tistega človeka. Kot avtoriteta to izkoriščajo med drugim v vladi in marketingu, in posledice so, kot vidimo danes, katastrofalne.

Pomembnost povezanosti v ključnih trenutkih, ko te človek najbolj potrebuje, sem najgloblje dojel pri sebi, ko se moja partnerka nekje izgubi. Ko je v stiski, se bori, je čustveno in razumsko izgubljena... In jaz sem od nje takrat nekaj pričakoval, namesto da bi bil tam zanjo, ko me najbolj potrebuje.

Namreč ravno takrat, ko čutiš te prekinitve, te ta človek najbolj potrebuje. Ali prekinjaš ti, ali če čutiš, da te drug prekinja. Potrebuje te v smislu, da ga ne odrežeš, zameriš, ga obsodiš. Govorim na ravni energije, ker se tam vse začne in kjer v zametku lahko tudi največ spremeniš.

Če te ne spoštuje, seveda ne dovoliš dejanj, ki to ustvarjajo. A govorim o prekinitvi povezanosti. Ta je kot nit, ki povezuje človeštvo. Je temelj človeštva. Iz tega zraste, da si ljubljen, da obstaja enost med nami. Da jo ohranjaš, vzpostavljaš, stojiš za tem, da je na voljo tu za otroke in za tvojo partnerko.

Nekatere (ali skoraj vse) je tudi strah te povezanosti. Ker je bila tolikokrat pogojna, izkoriščena za okoriščenje, podreditev, naslado, spolno zlorabo, samozlorabo, krajo, poseg v naše telo, v imetje, v svobodo... In se zato partnerjem ne upajo predati, zaupati drug v drugega.

Tako močno je bila ta potreba po čutenju povezanosti nekoč izrabljena, da smo kot človeštvo padli v strah eden pred drugim in da iz strahu stopimo tudi čez najbolj fundamentalne človeške vrednote ali čute do sočloveka.

Nagovoril bom posebej moške. Drži to za svojo partnerko. Bodi voditelj. Bodi tam zanjo. Bodi tam za tvoje otroke. Bodi tam, pa naj se zgodi karkoli. Bodi tam. Čuti in ne odhajaj v svojem srcu! Skleni, da tega ne boš več počel. In četudi ti spodrsne, se vrneš nazaj. Priznaš svojo napako, da ne bi smel v srcu nikogar zapustiti, da si to ne zasluži nihče, in se vrneš nazaj.

Povezanost je kot nitka v orglici, ki drži bisere-ljudi skupaj. To je enost. Enost v srcu, v praksi, ki zahteva pogum, da nikoli tega ne pohodiš, ker s tem odrežeš človeštvu to nit, zaradi česar potone v razkol.

Moja želja in poslanstvo je, da moški lahko postanemo pravi očetje človeštvu. Taki, ki nas otroci in partnerke potrebujejo. Iz jedra odnosov pa naprej na družbo.

Več o tem tudi v drugih objavah in videih na moji strani Hram Ljubezni

Gregor Kelt