Ne bodi tak človek...
Najbolj izgubljen je on ...
UBOGI je, kdor se le s količino prijateljev lahko pohvali. Kajti začutil še ni prave globine odnosa, ki ni pogojen s številom povezav …
NESREČEN je, kdor se z materialnim predstavi. Kajti vedno je v strahu, da to izgubi, in vsak trenutek to možnost nosi v odmevu svoje hvale. Pravo vrednost človek nosi v sebi, tisto, ki je požar ne zogleni, veter ne odpihne, potres ne načne in družba ne odvzame. Tisto, ki je vedno z njim, kamor koli gre.
UJETNIK je, kdor si partnerja, otroke in stvari lasti. Šele ko te ni strah izgubiti vsega, začutiš svobodo in gradiš odnose na temeljih čistosti in iskrenosti.
PRESTRAŠEN je, kdor se za nazivi in plaketami skriva. Kajti ko si pripravljen ponosno stopiti pred množico, brez tega, gol in bos, takrat se šele zaveš svojih znanj in sposobnosti.
LAŽNIVEC je, kdor le srečo, hvalo, uspehe pozna. Lažnivec samemu sebi. Kajti svet je jin-jang, kot smo to ljudje, kot so to naše poti vzponov in padcev, lepot in tegob, rasti in umiranja.
NEVEDEN je, kdor le s prsti, očmi, nosom, ušesi in umom živi. Kajti prave globine se začnejo v srcu in onkraj vsem poznanega …
ZMEDEN je, kdor le množicam sledi. Kajti pravo pot lahko najdeš le v tišini, v samoti, v šepetu srca in modrosti intuicije.
PRAZEN je, kdor stoji le na varnem čolničku mirnega jezera. Kajti doživetja divjih brzic, razburkanega morja, viharjev oceanov, moči slapov vlivajo moči in energijo ter neskončnost energije življenja, ki te polnijo. Polnijo tvoje strasti, polnijo izkustva in dajejo življenje življenju, četudi prek nevarnosti, strahov, tresočih se rok in šibečih se kolen.
Najbolj IZGUBLJEN pa je tisti, ki ve, da vse ve. Ki ve, da je uspešen. Ki ve, da je slaven. Ki ve, da je lep. Ki ve, da je več kot ostali.
Petra Škarja, v knjigi CAMINO – Od suženjstva do svobode
Novo na Metroplay: "Ljudje v življenju potrebujemo več mehkobe" | Tereza Poljanič