Na težavne situacije v starševstvu se bomo zelo težko odzvali učinkovito in produktivno, če bomo v sebi nosili pretirano negativne misli in boleča čustva.
Kako zaživeti starševstvo z manj stresa
V prvem delu bomo ugotavljali, kakšen vpliv imajo negativne misli na naše starševanje in zakaj je pomembno, da naredimo vse, da jih nadomestimo z bolj produktivnimi in konstruktivnimi mislimi. V drugem delu pa bom obravnavala vpliv čustev na vzgojo in možnosti, ki jih imamo starši, da se ponovno povežemo z lastnimi pozitivnimi čustvi, ki se skrivajo za negativnimi.
Negativno razmišljanje
Starši nosimo v sebi veliko negativnih misli, ki nas ovirajo na poti do bolj uravnoteženega in izpolnjujočega starševstva.
Negativne misli so avtomatične, kar pomeni, da se tovrstnega razmišljanja pogosto ne zavedamo - kot da bi se misli pojavile same od sebe. So avtomatične in nezavedne in jih je zato toliko težje opustiti. Torej, če se želimo v težavnih situacijah odzvati bolj umirjeno in konstruktivno, potrebujemo več zavedanja, potrpežljivosti in zaupanja.
Imeti več zavedanja pomeni biti bolj pozoren na svoj notranji svet v težavnih situacijah. Eden od načinov, kako lahko povečamo lastno zavedanje v stresnih situacijah je, da se naučimo bolje opazovati svoje lastne misli in čustva.
Torej, ko se naš otrok neprimerno obnaša poskusimo postati bolj zavestni. Prvi korak je ta, da začnemo opazovati lastne misli.
Nekatere misli so konstruktivne in so v redu, zato ni potrebno, da bi jih opustili ali zamenjali. Poiskati pa moramo tiste misli, ki so negativne in neproduktivne ter nam v starševanju povzročajo veliko stresa. Vprašamo se lahko, kakšne misli mi rojijo po glavi, ko se moj otrok neprimerno obnaša? Če v svojem umu slišimo negativne stavke kot so npr.: Če moj otrok veliko joka, potem nisem dovolj dobra mama, moj otrok ni tako uspešen kot drugi otroci, moj otrok je len, moj otrok me izkorišča, nisem dovolj močna mama, moj partner ni dovolj dosleden itd., bo to v nas sprožilo veliko napetosti, zaskrbljenosti, slabe volje in stresa.
Negativno razmišljanje ni učinkovit način za izboljšanje situacije. Raje kot zastarele metode motiviranja, uporabljajmo nove, ki so zavestnejše in učinkovitejše.
Torej naslednji korak, ki ga moramo storiti je, da čim prej prenehamo negativno misliti in za težavno situacijo iskati krivca v sebi, otroku ali drugih. Na prvi pogled izgleda to težko dojeti, vendar nam bo lažje, če bomo čim manj časa posvečali negativnim mislim. Namesto da trošimo energijo za negativne misli, jo raje preusmerimo v postavljanje spodbudnih vprašanj.
Naučimo se postavljati drugačna, bolj spodbudna vprašanja, kot so: Kaj me ta boleča situacija z otrokom uči novega, kar še moram razumeti? Kaj si želim spremeniti pri vzgoji otrok? Kaj sem pripravljen/-a narediti drugače, da izboljšam odnos s svojim otrokom?
Spodbudna in konstruktivna vprašanja krepijo naše pozitivne občutke in naš um usmerjajo v iskanje misli in rešitev, ki si jih želimo in nam ustrezajo.
Če želimo v starševstvo uvesti manj stresa, se moramo začeti zavedati moči svojega razmišljanja. Bolj konstruktivnemu in optimističnemu razmišljanju ter postavljanju spodbudnih vprašanj bodo sledili tudi bolj pozitivni rezultati v starševstvu.
Naša čustva
Zdaj, ko poznamo vpliv misli na naše starševanje, poskusimo še občutiti, kaj čutimo, ko negativno razmišljamo? Če bodo naše misli negativne in nekonstruktivne, bomo v telesu občutili veliko napetosti in neprijetnih čustev. Občutili bomo več jeze, strahu, nemoči, krivde in drugih neprijetnih čustev.
Naučeni smo bili, da se bo v starševstvu zgodila pozitivna sprememba, če bomo o težavi razmišljali negativno. A danes obstaja že veliko raziskav, ki so pokazale, da negativno razmišljanje ne vodi k prijetnim, temveč k še bolj neprijetnim čustvom in slabšanju vedenja ter odnosov z otroki. Starši imamo veliko težav, ker ne razumemo vpliva čustev na naše vedenje in odnose s svojimi otroke.
Če želimo pozitivne spremembe, potem se moramo bolj zavedati svojih čustev in se naučiti, kako z njimi ravnati na način, ki ne škodi odnosom z otroki.
Namesto da bi izražali svoja čustva, jih še vedno želimo nadzirati in potiskati - tako pogosto svoja boleča čustva izražamo navznoter proti sebi ali pa navzven proti otroku. Šele z zdravim načinom izražanja čustev se bodo pod plastjo negativnih čustev začele dogajati spremembe na bolje.
Dolga leta smo prikrivali svoja čustva in vse, kar čutimo globoko v sebi. Ko smo v otroštvu občutili neprijetna čustva, so se naši starši nanje odzvali racionalno in nam tako preprečili, da bi jih resnično začutili, o njih spregovorili in jih izrazili. Ko nas je bilo strah ali smo bili v stresu zaradi neprijetnih situacij in drugih ljudi, so nam govorili: moraš biti močna, to pa res ni tako hudo, da bi morala jokati, fantje nikoli ne jokajo itd. Naučili smo se živeti v glavi, namesto da bi svoja čustva preprosto občutili in jih sprostili.
Če svojih neprijetnih čustev ne izrazimo in sprostimo, se oddaljujemo od lastnega bistva, ki je empatično in srčno. Ne pozabimo: vsa prijetna čustva se vedno skrivajo za neprijetnimi. Pod neprijetnimi čustvi se skriva naša prava narava, ki je ljubeča in si želi empatije do nas samih in do naših otrok.
Večje zavedanje lastnih misli in srčno izražanje čustev je eden od ključnih dejavnikov, da postanemo starš, kakršen smo vedno želeli biti in zaživimo starševstvo z manj stresa.
Napisala: Klara Bajec, certificirana trenerka za pozitivno vzgojo in starševstvo
Če želite prejemati članke in druge vsebine na področju pozitivnega in zavestnega starševstva, vas vabim, da izpolnite e-prijavo na moji spletni strani
pozitivnostarsevstvo.com
Facebook stran Pozitivna vzgoja in starševstvo