Nespečnost ni zgolj fiziološki problem, ki bi ga lahko odpravili z zatemnitvijo prostora ali skodelico čaja pred spanjem. Pogosto je predvsem glas naše psihe, ki nam skuša nekaj povedati. Ko telo miruje, misli postanejo glasnejše, potlačena čustva pa iščejo pot na površje.
Nespečnost kot signal nepredelanih čustev
Psihologi opozarjajo, da je nespečnost pogosto povezana s potlačenimi čustvi, ki čez dan ne pridejo do izraza. Ko smo v gibanju, zaposlimo svoj um, ponoči pa notranja napetost zahteva svoj prostor.
- Neizražen strah se lahko pokaže kot nemirno obračanje v postelji.
- Potlačena jeza kot občutek vročine v telesu ali hitrega utripa.
- Žalost, ki si je nismo dovolili začutiti, se ponoči spremeni v težo, ki pritiska na prsni koš.
Vloga skrbi in pretiranega razmišljanja
Še en pomemben dejavnik nespečnosti je kognitivno prežvekovanje – stalno premlevanje, kaj bi morali storiti, kaj smo storili narobe, kaj se lahko zgodi jutri. Naši možgani v teh trenutkih delujejo kot preobremenjen računalnik, ki se ne zna ugasniti. To pogosto kaže na visoko stopnjo tesnobe in na pomanjkanje zaupanja vase ali v življenje.
- Preberite si še: Motnje spanja: psihoterapija je pri zdravjenju nespečnosti bolj učinkovita od zdravil
Ko telo govori namesto nas
Nespečnost je tudi eden izmed načinov, kako se kaže stres. Ko smo predolgo v »boj-beg« načinu, telo še dolgo po tem, ko legnemo, ne preklopi v sprostitev. To je znak, da ne znamo več ustrezno preklapljati med aktivnostjo in počitkom. Psiha nam s tem sporoča: uporabljaš preveč energije za preživetje, premalo pa za življenje.
Raziskave na področju nevroznanosti kažejo, da kronična nespečnost celo vpliva na strukturo možganov. V eni od študij (Sleep, 2024) so ugotovili spremembe v beli snovi in v možganskih regijah, ki so ključne za regulacijo čustev. To potrjuje, da nespečnost ni le neprijetnost, temveč stanje, ki lahko dolgoročno preoblikuje naš notranji svet.
Kaj lahko storimo?
Psihološki pristopi k nespečnosti poudarjajo pomen samorefleksije in spremembe navad:
- Pred spanjem si vzemite čas za zapis skrbi – misli tako “izpustite iz glave”.
- Uvedite večerni ritual pomiritve: dihalne vaje, kratko meditacijo, nežno raztezanje.
- Čez dan poiščite prostor za čustva – pogovorite se, pišite dnevnik, dovolite si jok ali izražanje jeze na zdrav način.
Meta-analiza (2021) je pokazala, da izboljšanje kakovosti spanja vodi k opaznemu zmanjšanju simptomov depresije, tesnobe in stresa. To je še en dokaz, da je spanje tesno prepleteno z našo čustveno stabilnostjo (Sleep Medicine Reviews).
Sporočilo nespečnosti
Nespečnost je v svojem bistvu zrcalo notranjih konfliktov. Ni le pomanjkanje spanca, temveč povabilo k vprašanju: Kaj v meni ne najde miru? Kaj si ne dovolim začutiti, izraziti, spustiti?
Ko na ta vprašanja najdemo iskrene odgovore, se pogosto zgodi, da se umiri tudi naše telo – in spanec pride kot naravna posledica notranjega ravnovesja. Če pa nespečnost traja dlje časa ali vam povzroča stisko, je dobro poiskati tudi psihoterapevtsko pomoč. Terapevt vam lahko pomaga prepoznati nevidne vzorce in čustva, ki vas ohranjajo budne, ter vas podpre na poti do mirnejših noči in bolj izpolnjujočega življenja.
