Težke življenjske situacije so pogosto tiste, ki nas prisilijo v spremembo.
Vsi obožujemo zgodbe o junakih: junak se poda na pot, se nauči pomembne lekcije, doseže zmago in se domov vrne preoblikovan. Toda kaj, če bi junake spoznali v udobnih življenjskih okoliščinah, z dobrimi odnosi in službami ter brez eksistencialne nevarnosti? Bi se podali na svoje potovanje? Skoraj zagotovo ne.
Motivacija za preobrazbo junakov je pogosto posledica nevzdržnega življenja ali eksistencialne nevarnosti. Brez te motivacije ni zgodbe in ni preobrazbe. Terapevtski proces je v svojem bistvu popotovanje junaka v resničnem življenju – polno nevarnosti, negotovosti in bolečine – vendar je to edina pot do najboljše različice samega sebe.
Terapija ali delo na sebi kot "pot junakov"
Brez pomoči terapevta si le stežka dovolimo začutiti in izraziti svoja najbolj boleča čustva, kaj šele dobiti usmeritve, kako jih predelati. Naša podzavest misli, da nas s potlačitvijo ščiti. Resnica pa je, da potlačena bolečina povzroča največjo škodo temu, kako doživljamo in živimo svoje življenje. Ob pogovoru s strokovnjakom, kot je terapevt, smo se prisiljeni soočiti z bolečino in jo predelati.
Vsi bijemo svoje bitke
Nekateri scenariji so neizogiben del otroštva. Če bi v otroštvu dobili čisto vse, kar potrebujemo, bi nas to lahko pustilo nepripravljene za resnično življenje. Prav tako pa je grozno, če ne dobimo vsega, kar potrebujemo, saj nas to pusti poškodovane in prisiljene potlačiti čustva, s katerimi se kot otroci ne moremo soočiti. Noben odrasel ne pride iz otroštva (čustveno) nepoškodovan. Pomembno pa je, da razumemo svoje popačene percepcije in si s tem zavedanjem v odrasli dobi prizadevamo postati najboljša različica samih sebe.
Sreča je lahko včasih skrita v najtemnejših razpokah
Res je, da je vsaka družina na nek način disfunkcionalna. Otroci, ki doživljajo najhujše oblike zlorabe, razvijejo preživetvene strategije, ki jim v tistem trenutku pomagajo, a kasneje delujejo proti njim v drugih okoljih. Na neki točki se soočijo s temeljno izbiro: popotovanje junaka (delo na sebi/terapija) ali nesrečno življenje.
Ljudje z relativno srečnim otroštvom lahko izberejo junakovo potovanje, čeprav je ta izbira težja, ker v to niso prisiljeni, saj s svojimi obstoječimi bolečinami živijo bolj udobno. Mnogo ljudi živi relativno srečno življenje brez terapije, a nobeden ne živi svojega najvišjega potenciala in posledično najboljšega življenja brez soočenja s potlačeno bolečino. Tisti, ki so dovolj trpeli kot otroci, nimajo možnosti za srečno življenje brez terapije. Slabo otroštvo olajša to izbiro in zagotavlja motivacijo za nadaljevanje po poti junaka. In to je presenetljiva prednost nesrečnega otroštva.
Povzeto po: psychologytoday.com
- Najbolj inteligentni ljudje so rojeni v tem mesecu, razkrivajo znanstveniki
- Izberite število iz slike in prejmite NUMEROLOŠKO SPOROČILO