Martin Kojc je leta 1935 napisal knjigo z naslovom Učbenik življenja, v kateri med vsemi bogatimi življenjskimi nasveti večkrat poudari, kako strpno je treba pustiti življenju, da se odvija, dogaja, živi. Da ničesar ne dosežemo na silo, ampak moramo strpno pustiti, da se zgodi točno tako, kot se mora.
Veliko ljudi ne razume, kaj pomeni življenju strpno pustiti, da se stvari v njem zgodijo. Mnogo ljudi misli, da potem samo sedi, leži in čaka, da se stvari zgodijo. Prava interpretacija Kojčevih bogatih življenjskih naukov pa tiči v tem, da je treba delovati v skladu s svojimi željami in cilji, s pozitivno energijo, in ne pričakovati rezultatov na silo. Vse, kar želimo, hočemo ali pričakujemo na silo, se žal ne bo zgodilo.
Ljudje, ki nestrpno pričakujejo stvari, ki težko živijo in čutijo svoj mir, svojo nestrpnost izražajo v večini stvari, ki jih počnejo v življenju.
Nestrpnost na cesti, v vrsti na pošti ali banki, v trgovini ... Ob opažanjih v zadnjem času sem še bolj zgrožena, ko vidim in čutim nestrpnost med toliko starejšimi ljudmi. Sama sem starejše ljudi vedno imela za vzor, za modre ljudi, od katerih se lahko veliko naučim. Vendar nestrpni ljudje ne upoštevajo vrstnega reda na pošti, barv na semaforju, hupajo ob rdeči luči, še preden se prižge oranžna ali zelena ...
Nestrpnost je škodljiva. Je kot strup, ki ga spustiš po žilah in škodi počutju, zdravstvenemu stanju in povzroča številne bolezni sodobnega časa.
Pa ni treba, da je tako. Zato ker strpnost prinaša mir v sebi. Mir v sebi pa pomeni dobro počutje in odsotnost bolezni. Kojc je že leta 1935 pisal o tem, da lahko misel zdravi ali povzroči trpljenje.
Zato je tukaj na mestu nekaj njegovih besed iz omenjene knjige:
"Mlad, bogat mož je imel hudo obliko tuberkuloze. Iz vedenja zdravnikov je povzel, da ne more več pričakovati izboljšanja. Sebi in drugim ni hotel biti v breme in začel je sam iskati smrt. Bolezni navkljub je jedel in pil kakor zdravi ljudje, postal je drzen športnik, avtomobilski dirkač in akrobatski pilot. Iz občutka brezbrižnosti za prihodnost je postavil nešteto rekordov, vendar zaželene smrti ni dočakal. Po številnih letih pa se je zaradi ponovno prebujenih vzgibov volje ponesrečil z letalom in se ubil. Njegov domači zdravnik se je zanimal za njegovo telesno stanje. Ko je seciral njegovo truplo, so bila na njegovo veliko presenečenje pljuča popolnoma zdrava."
Tanja Želj, ambasadorka zdravega načina življenja in gibanja, www.tanergija.si