Ženske med ljubljenjem mislijo, da morajo moškemu vračati, še posebej, če se on res potrudi zanjo. Pa v resnici s tem pokvarijo igro.
Gre namreč za igro, ko moški ženski prinese ulov, da bi mu oz. da bi njima naredila večerjo. Če mu ona vrne surov ulov, ima on občutek, da se ne razumeta, da ne pozna njegovih potreb ali celo, da ga namerno draži.
Primer z večerjo je enostavno za razumeti, med ljubljenjem pa je za oba težje, kajti večinoma pari ne poznajo pravil igre moški-ženska in mislijo, da gre za to, da on njej daje prijetne dotike tam, kjer njej paše in da ona vrača dotike, tam kjer njemu paše… Pa ne gre za to. Gre za to, da moški ženski nekaj prinese, ona pa to s svojim čarobnim ženskim telesom alkimistično transformira v nekaj še bolj plemenitega in se potem oba kopata v tem zlatu.
V osnovi dinamike moški-ženska je, da zna moški ustvariti dovolj varno in prijetno okolje, da se ženska lahko odpre, zacveti in mu vrača oz. ju oblije s tako globokimi orgazmičnimi občutki, ki jih noben od njiju ne more ustvariti sam.
Če uspeta to ustvariti, se na ta način ona počuti žensko, saj se res globoko poveže s svojo primarno divjo žensko, hkrati pa se on počuti pravega moškega, izpolnjenega in se poveže s svojim primarnim oz. divjim moškim. Na ta način se tudi ohranja polarnost med njima, ki je nujno potrebna za užitke med seksom. Brez nje sta lahko samo dobra prijatelja in je lahko med njima veliko ljubezni in spoštovanja, ne pa tudi seksualnega naboja, več o polarnosti v tem članku.
Moški, ki zna zares globoko zadovoljiti svojo žensko in mu tudi dovoli, da jo zadovolji, se na ta način globoko poveže s svojo prvobitno moškostjo in mu to da neverjeten občutek moči, samozavesti in hkrati zdrave ponižnosti do te mere, da čuti, da je izpolnjen.
In čeprav se nahaja v stanju blaženosti, je v njem živ in aktiven bojevnik, ki je pripravljen zaščititi vse, kar mu je svetega, tudi njegovo žensko in je brez strahu pripravljen za to tudi umreti.
S takim stanjem duha za moškega ni nič nemogoče tako v poslu kot v odnosih. V takem stanju duha, ko je moški naslonjen na svojo notranjo moč in izpolnjenost, šele lahko služi drugim. Do takrat pa služi drugim samo do te mere, kot služijo nekateri politiki — ne čuti svoje moči znotraj sebe, zato jo skuša ukrasti ljudem.
Toda, kaj so ovire pri tem, da bi oba vedela, kaj je njuna naloga?
Njegova naloga je, da prinese ulov in njena, da pripravi večerjo in ne potrebuje biti toliko aktivna na zunaj, kot moški, ki gre na lov in tvega svoje življenje, pač pa mora biti aktivna v svoji kuhinji, v svojem čarovniškem kotlu, v svojem trebuhu...
Oba ovira predvsem neznanje, nepoznavanje teh zakonov. Ob tem lahko ženska naleti na njeno krivdo ob tem, če v postelji ni fizično aktivna, če samo leži, sprejema ugodje in uživa ter dela čarobnost v svojem trebuhu. Verjetno naleti tudi na njeno lastno nepoznavanje in nespoštovanje ženskosti in njegovo nepoznavanje ter nespoštovanje moškosti.
A vse to je lepo odkrivati, včasih je lahko boleče in katarzično, včasih pa polno užitkov, celo orgazmičnih.
Aleksander Lah, heartconnection.si
- Poglejte si še: Ne zna se vsak moški resnično ljubiti z žensko