Obtoževanje: Zakaj nekateri za vse krivijo druge?

8. 2. 2024
Deli
Obtoževanje: Zakaj nekateri za vse krivijo druge? (foto: shutterstock)
shutterstock

V življenju si moramo priznati, da je mnogo lažje kazati s prstom na napake drugih kot pa si priznati svoje. 

Lažje je kriviti druge in tako pozornost preusmeriti iz nas samih

Razlog, zakaj ljudje običajno krivijo druge, je ta, da je to najhitrejši beg od lastnih občutkov krivde. Obtoževanje je neverjetno enostavna in preprosta taktika, ki jo uporabimo, ko se počutimo napadene ali ogrožene. Gre za obrambni mehanizem, ki se večinoma sproži avtomatsko.

Študija, objavljena leta 2001, je pokazala, da se možgani močneje odzivajo na slabe izkušnje kot na dobre – in da jih naši spomini ohranijo dlje. Avtorji so zaključili, da se lahko "dobro premaga slabo le z močjo številk."

Koliko dobrega lahko premaga slabo? Pet pozitivnih izkušenj je približno enako eni negativni. To razmerje pet proti ena je odkril psiholog in raziskovalec odnosov John Gottman v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Študija, objavljena leta 2005, je merila razpoloženje zaposlenih na delovnem mestu in ugotovila, da ko so poročali o negativnem dogodku, je to "petkrat bolj vplivalo na njihovo razpoloženje, kot če bi se zgodil pozitiven dogodek."

Ne glede na to, kako prijazni mislite, da ste, lahko vsaka neprijazna beseda, ki uide iz vaših ustnic, izniči petkratno količino dobrega, ki ste ga morda naredili s svojimi prijaznimi besedami.

Gottman trdi, da so najbolj uničujoča vedenja v odnosih kritiziranje, prezir, obrambnost in omejevanje. Najbolj smrtonosno vedenje pa je dejansko prenašanje krivde na drugega. 

Vsi smo po naravi naravnani na to, da krivimo druge ljudi ali okoliščine, ko gre kaj narobe. Nagnjeni smo k prepričanju, da je to, kar ljudje počnejo, odraz tega, kdo so, namesto da bi razmišljali o tem, da morda obstajajo drugi dejavniki, ki vplivajo na njihovo vedenje.

Prav tako se pri obtožbi drugega počutimo najbolj zadovoljivo. Če je nekdo drug kriv za naše težave, potem se mora on spremeniti - ne mi.

Obstaja tudi biološka razlaga za našo nagnjenost k obtoževanju

Nedavna raziskava slikanja možganov z univerze Duke kaže, da pozitivne dogodke obdela prefrontalni korteks, kar traja nekaj časa in ponavadi sklepa, da se dobre stvari zgodijo po naključju.

Po drugi strani pa negativne dogodke obdela amigdala, ki nadzoruje naš odziv na boj ali beg. Amigdala običajno sklepa, da se slabe stvari dogajajo namenoma, in do tega sklepa pride bliskovito hitro. Pravzaprav tako hitro, da niti ne opazimo, da domnevamo; vemo le, da je oseba, ki je bila najbližje problemu, morala to storiti namerno!

Druge krivimo več, kot si mislimo.

To vodi do druge težave z obtoževanjem – ne opazimo, kako pogosto za težave krivimo druge ljudi ali okoliščine.

Ko nas nekdo obtoži, pa si naši možgani razlagajo krivdo na enak način kot si razlagajo fizični napad. Ko nas obtožijo, se naš prefrontalni korteks učinkovito izklopi in usmeri vso našo energijo v obrambo samih sebe, kar ironično sabotira našo sposobnost reševanja težave, za katero smo obtoženi.

Obtoževanje tako ubija zdravo, odgovorno vedenje. Nihče ne bo prevzel odgovornosti za težave, če misli, da bo za to kaznovan. Še več, učenje in reševanje problemov ni mogoče tam, kjer je prisotno obtoževanje. Namesto da bi se učili iz napak, raje svoje napake skrivamo, saj nas je strah kazni.

Torej, kaj lahko storimo?

Zdaj, ko bolje razumemo psihologijo za obtoževanjem, sta tu dve preprosti spremembi, ki ju lahko sprejmemo za spodbujanje življenja brez obtoževanja.

Preklopite svoje razmišljanje na "Vsi se še učimo" in iskreno delite svoje napake ter prevzamite svojo vlogo v situacijah. 

Vsi delamo napake od časa do časa. To nas dela ljudi. Če drug drugega obtožujemo in sramujemo zaradi svoje nepopolne narave, ni nič dobrega. Veliko koristi imamo lahko od učenja na svojih napakah, zato dovolite tudi drugim, da storijo enako.

Uporabite težave in napake kot poučne trenutke, ne kot trenutke sramu. Razpravljajte iskreno o svojih napakah in izkušnjah, ki ste se jih iz teh naučili. S tem ustvarite psihološko varen prostor, ki bo druge spodbudil, da sledijo temu. Ko se težava pojavi, bodo tudi drugi bolj verjetno priznali svojo vlogo pri ustvarjanju težave in prenehali prelagati odgovornost na vas. 

Pogovarjate se z zaposlenimi, partnerjem, prijateljem ali družinskim člankom o tem, kaj je šlo narobe in kako lahko to sedaj rešite ter napredujete naprej. Tako druge naučite pristopati k težavam na konstruktivne načine.

Vir: hbr.org