Odnosi so kot vrt – če jih ne negujemo, sčasoma usahnejo. Ljubezen, prijateljstvo in družinske vezi ne obstajajo same od sebe; zahtevajo čas, trud in zavestno prisotnost.
V hitrem tempu vsakdana pa se pogosto zgodi, da najprej odrinemo prav tiste, ki so nam najbližje – pod pretvezo, da bomo imeli več časa jutri, naslednji teden, naslednje leto.
A jutri ni zagotovljeno. In odnosi, ki jih ne negujemo, počasi bledijo – ne zaradi velikih prepirov, ampak zaradi neopaznih razpok tišine, pomanjkanja pozornosti in odsotnosti.
Preberite tudi:
Največji sovražnik odnosov je samoumevnost
Ko osebe okoli sebe jemljemo kot nekaj samoumevnega, začnemo verjeti, da bodo tam ne glede na vse. Da nas bodo razumeli, če jih nekajkrat odpovemo. Da bodo vedeli, da jih imamo radi, čeprav tega ne izrazimo. Da bodo še vedno tam, ko se bomo končno odločili vzeti čas zanje.
Toda odnosi ne mirujejo – ali rastejo ali pa počasi razpadajo. Ljubezen, prijateljstvo, družinske vezi – vse to se gradi na drobnih dejanjih pozornosti, iskrenih pogovorih in zmožnosti, da si vzamemo čas.
Kdaj ste nazadnje res prisluhnili?
Pomislite na odnose v svojem življenju. Kdaj ste nazadnje nekoga poklicali brez razloga, samo da bi ga vprašali, kako se počuti? Kdaj ste se zadnjič ustavili in slišali, kaj vam nekdo pripoveduje, ne da bi v mislih že oblikovali svoj odgovor?
Prisotnost ni le fizična, temveč tudi čustvena. Pogledati nekoga v oči, biti tam brez telefona v roki, brez hitenja k naslednji obveznosti. Dati občutek, da je pomemben.
Ko se ozremo nazaj, kaj bo resnično štelo?
Ob koncu življenja ne bomo šteli ur, ki smo jih preživeli v službi, ne bomo se spominjali vseh opravil in sestankov, ki so nam takrat pomenili toliko. Spomnili se bomo trenutkov s tistimi, ki so nam bili blizu.
Smeh s prijateljem, ki je razumel naš humor. Nenapovedan obisk pri starših, ki jih nismo videli že predolgo. Tiho razumevanje z nekom, ki ni rabil besed, da bi nas začutil. Odnosi so edina stvar, ki lahko raste z leti – a samo, če vanje vlagamo.
Ni treba velikih besed ali dramatičnih izpovedi. Včasih je dovolj majhen znak pozornosti, nepredviden klic, iskreno vprašanje. Pomislite, komu bi danes želeli nameniti trenutek svoje prisotnosti – in to storite.
Ker, ko se ozrete nazaj, bo največja izguba tista, da ste čakali predolgo.
