ODPRTE ZVEZE: Želja po svobodi ali strah pred bolečino? (odgovarja Aleš Ernst)

Kaj je razlog, da se ljudje odločajo za odprte zveze ali za samsko življenje? Odgovarja učitelj in avtor AEQ metode, Aleš Ernst. 

ODPRTE ZVEZE: Želja po svobodi ali strah pred bolečino? (odgovarja Aleš Ernst) (foto: profimedia) profimedia
12. 7. 2022

Vprašanje v Sensa podkastu:

Danes so postale precej popularne odprte zveze. Tisti, ki to zagovarjajo, pravijo, da gre za to, da daješ drugemu in sebi svobodo. Moj pomislek ob tem je, ali gre res za dajanje svobode, ali zgolj za strah pred resnično bližino in intimo, ker ima oseba slabe izkušnje z odnosi, ki jih je opazovala kot otrok in se pod pretvezo “želje po svobodi” ne upa povsem vezati v odnosu s partnerjem? 

Aleš Ernst odgovarja: 

Bolj bi se strinjal s tem drugim. To se pogosto zgodi pri ljudeh, ki izvirajo iz družin, kjer starši v resnici niso hoteli biti skupaj. Morda so bili v zvezi zaradi pritiska okolja, da morajo biti z nekom. To je tudi razlog, zakaj so ljudje danes pogosto sami. 

Primer: mama kot dekle ni zaupala moškim, ker ni zaupala očetu. Imela je mamo, ki ni zaupala svojemu očetu niti svojemu možu. Tako se je učila skozi zrcaljenje vedenja svoje mame, da zveza z moškim ni nekaj, kar bi si človek želel.

Mama in oče sta bila v zvezi, ampak nista bila dovolj čustveno zrela, da bi lahko imela zdrav odnos, v katerem bi se moški vedel odgovorno, ženska pa bi mu zaupala, in bi imela urejene stvari, kdo kaj primarno dela. Otrok, ki bi nastal v čustveno zreli družini, bi dobil praktičen prikaz, kako se dve odrasli osebi nasprotnega spola vedeta, zato da ustvarjata okolje, ki je dovolj varno in urejeno.

Recimo, da pride odrasla hči na terapijo in pove, da ne more najti partnerja, imela je že več zvez in so se vse bolj ali manj klavrno končale; razočarana, prevarna, izdana, izigrana... Ali pa se to zgodi moškemu. Potem osebo vprašaš: "Kako pa kaj vaša mati?" In odgovori, da sta se starša ločila, ko je bila stara pet let. Ločitev je bila grda. Očeta je potem videla bolj redko. 

"Kako pa kaj babica po mamini strani?" vprašam. Odgovori: "Ona je pa še poročena, ampak kar naprej govori grdo o svojemu možu, kakšen je. Vidi se, da ga ne prenaša, ampak sta še skupaj, saj druge izbire nima."

Tako vidiš to stopnjevanje. Babica je bila poročena, ampak najraje ne bi bila, vendar ni šla stran od moža, ker ji okolje in takratne razmere niso dopustile. Takrat ženska ni morala živeti sama, saj ni bilo služb in so bile ženske popolnoma odvisne od moškega. Hkrati pa so bile nemočne, kar je moški znal zelo grdo zlorabiti.

Babica je tako ostala v zakonu. V tem zakonu se je rodila hči, ki je to čutila, a je že živela v bolj liberalnem okolju, ki ni bilo več tako nenaklonjeno temu, da je ženska samska ali samohranilka. Razvili so se mehanizmi, da tudi če je ženska sama, lahko dovolj zasluži s svojim delom in ne rabi biti v zvezi, da bo otrok preživel. Nato pa njena hči živi v času, ko je še veliko bolj normalno, da si sam ali ločen. 

Vsak človek pa ima v sebi nagonsko potrebo po tem, da si najde par. Moški je strukturno in fukcijsko takšen, ženska pa drugačna. Nista povsem drugačna, sta pa dovolj drugačna, da sta najbolj učinkovita, če živita skupaj v kvalitetni zvezi, kjer je on odgovoren in jo spoštuje, ona pa mu zaupa in ga spoštuje. Taka zveza je najbolj učinkovita za oba. Vendar če hočeš v taki zvezi funkcionirati, potrebuješ primerno visoko čustveno zrelost. 

Bolj kot je kompleksno življenje, hitreje kot živiš, več kot imaš stvari, med katerimi se moraš odločati, višjo čustveno zrelost potrebuješ, da lahko izbereš pravo odločitev. Po mojem mnenju je največ težav v odnosih zato, ker se je že vsaj 5 ali 6 generacij nazaj dvigovala kompleksnost življenja, ni pa se primerno dvigovala čustvena zrelost ljudi.

Tako smo nemočni pred tako hitrostjo življenja. V zadnjih 200 letih smo izjemno pospešili tempo življenja, čustveno zrelost, še posebej podzavestno čustveno zrelost, pa nismo dvignili niti približno na tako raven kot hitrost življenja. 

Svobodne zveze so manj kompleksne. Ker nimamo časa, imamo vedno bolj plitke odnose. Najprej s seboj. O tem učim na AEQ programih - senzorno motorna amnezija ali odtujenost pomeni, da imaš bolj plitek odnos s seboj, da ne čutiš sebe v globino.

Bolj kot greš v globino, več časa porabiš za to. Potem najdeš v globini neko stanje, neko travmo, nekaj neprijetnega, in potrebuješ še več časa, da to urediš. Ker že tako nimaš časa, seveda ne boš želel imeti bolj globokega odnosa s svojim telesom.

Vendar potem ne moreš imeti bolj globokega odnosa tudi z nobeno drugo osebo, niti s svojim otrokom niti s partnerjem. Ker nimaš časa za globoke odnose, imaš ali odprto zvezo ali pa si sam. Morda si v odnosu z živalmi ali stvarmi. Morda imaš celo bolj globok odnos z avtom kot z neko živo osebo. Oboževati avto je lažje, ker nima čustev. Lažje je imeti tudi odnos z živaljo, čeprav ima čustva, a ne toliko kot človek. 

Torej, če si v stiski s časom, poenostavljaš stvari. Če hočemo narisati nekaj kompleksnega, potrebujemo za to čas. Da ustvarimo boljšo, bolj polno vsebino, potrebujemo več časa. Enako je v odnosih. Bolj polni odnosi zahtevajo več časa. Še bolj pomembno pa; zahtevajo višjo čustveno zrelost in učinkovitost.

Problem višje čustvene zrelosti pa je, da je ne moreš zvišati, še posebej ne podzavestne, če ne zmanjšuješ senzorno motorne amnezije oz. odtujitve. Ko imaš manjšo senzorno motorno amnezijo/odtujitev, potem bolj čutiš vse, tudi tisto, kar je neprijetno. Se pravi bolj kot čutiš vse, tudi tisto, kar ni prijetno, več časa potrebuješ za ureditev. Če časa nimaš, boš raje povečal senzorno motorno amenzijo, da manj čutiš. Manj kot čutiš, manjšo imaš čustveno zrelost.

Manj kot čutiš, bolj ti ustrezajo odprti, svobodni odnosi. Bolj kot je odnos odprt in svoboden, manj je globok. Manj kot je globok, manj boli, ko odnos ne "štima". Torej; zaradi nižje čustvene zrelosti se ljudje izogibajo globokim odnosom, da ne bi bili prizadeti.

Glavna prizadetost pa se je pojavila v otroštvu, ko so jih prizadele osebe, ki bi jih morale zaščititi in varovati, pa niso imele primernega znanja ali časa. Ker jih ja ta bolečina tako prizadela, sedaj nočejo nikoli več biti prizadeti...

Iz podkasta z Alešem Ernstom, 2. del: 

Preberite si še: Aleš Ernst: "Oče bi moral s svojim vedenjem omogočiti ženski, da ima dovolj sproščeno nosečnost"