Danes se veliko govori o tem, da moramo samo odpustiti in nam bo šlo v življenju veliko bolje. Pa je res odpuščanje tisto, kar potrebujemo v življenju, da nam bo šlo lažje?
POGLEJTE SI VIDEO:
Matej Škufca, strokovnjak metode postavitev družine, odgovarja:
Če bi odpuščanje zares delovalo, ne bi imeli težav v odnosih. Mi bi odpustili in potem bi bilo vse v redu. Ampak vidimo, da to ne deluje tako. Če nas nekdo prizadane, je naš impulz, da ga prizadanemo nazaj. Ne želimo ostati dolžni. Tako kot nočemo ostati dolžni, če nam nekdo nekaj lepega podari in mu vrnemo nazaj nekaj prijetnega.
- Preberite si še: Matej Škufca: "Moški se nauči spoštovati ženske, ko je ob svojem očetu... Ženska pa se nauči spoštovanja moških ob svoji mami."
"Odpuščanje ne deluje, saj moraš nekoga najprej obsoditi, preden mu lahko odpustiš."
Tisti, ki odpušča, postane velik. Partnerski odnos pa je odnos dveh enakovrednih ljudi, če eden odpušča, se postavi nad tistega, ki ga je prizadel. Normalen odnos ne more več naprej. Tisti, ki je odpustil, ima ves čas v rokavu jokerja: "Zdaj lahko delam neumnosti, saj si tudi ti mene takrat prizadel."
Dejstvo pa je, da če te je nekdo prizadel, nisi nedolžen. Oba v paru sta odgovorna. Tisti, ki je prizadel drugega, pa mora spoznati, kako ga je prizadel in mu povedati, da mu je žal. To je človeški odnos. To, da mu je žal, pa bo pokazal s svojimi dejanji, ne le z besedami. Tako bo začel graditi partnerski odnos na drugih temeljih in ne na temeljih odpuščanja. Na temeljih odpuščanja vedno nekdo ostane v vlogi žrtve: "Ti si slab in jaz, ki odpuščam, sem dober."
