Zanemarjanje, čeprav pogosto nevidno, pri otrocih spodbuja razvoj narcizma, težave s čustveno navezanostjo in anksioznosti.
David je direktor tehnološkega start-up podjetja in je vedno na voljo – tudi pri večerji nenehno odgovarja na sporočila svojih podrejenih. Njegova otroka, Jan in Sara, sta opazila, da ni nikoli resnično prisoten, a njuna mama, Jana, vedno znova poudarja, da ga ne smeta motiti, saj je zelo pomemben človek.
Preberite si še:
Čeprav starša nimata slabih namenov in imata svoja otroka rada, je njuna pozornost usmerjena drugam. Jan in Sara obožujeta svojo varuško Maro, a ta bo jeseni odšla, kar pri obeh povzroča občutek izgube, ki ga ne znata izraziti z besedami. Jan, ki mu manjka očetova pozornost, postaja pretiran ugajalec in priljubljen učenec, kar ga dela ranljivega za manipulacije. Sara pa ugotavlja, da je tudi negativna pozornost boljša kot nobena, zato se trudi, da bi jo vrgli iz šole.
Jana le mimogrede opomni varuško, naj poskrbi, da bosta otroka pridna, medtem ko se sama podi na svoje številne prostovoljne aktivnosti – v cerkvi, društvih in raznih gala dogodkih. Tako David kot Jana večino svojega življenja preživita izven doma, kar otroke pušča v čustveni praznini.
Nezainteresirani in odsotni starši
Starševski stil, ki ga sta David in Jana zavzela, je znan kot nezainteresirano/odsotno starševstvo in ima znatne negativne posledice za otroke. Mediji takšne starše pogosto prikazujejo kot revne, odvisnike ali osebe s težkimi duševnimi boleznimi, a v resnici se ta oblika starševstva lahko pojavi pri ljudeh iz vseh slojev družbe.
Dve ključni značilnosti tega starševskega stila sta pomanjkanje vključenosti in kritičnost ali pomanjkanje vrednotenja otroka.
Pomanjkanje vključenosti: Odsotni starši so lahko fizično ali čustveno nepovezani z otroki. To lahko sega od skrajnega zanemarjanja (otroci prepuščeni sami sebi dneve ali tedne) do staršev, ki so sicer doma, a se ne ukvarjajo z otroki, saj so preveč zaposleni z delom ali drugimi obveznostmi. Otroci so tako prisiljeni, da se znajdejo sami.
Kritičnost ali pomanjkanje vrednotenja: Nezainteresirani starši pogosto izkazujejo kritiko ali pa preprosto ne priznajo otrokovih prizadevanj. To se lahko kaže v očitni obliki (npr. "Nisi dober kot drugi otroci") ali subtilnejših oblikah (npr. neodzivanje na otrokove uspehe).
Psihološke posledice zanemarjanja
Posledice tovrstnega starševstva so lahko zelo resne. Otroci potrebujejo stalno ljubezen in priznanje svoje vrednosti. Če tega ne dobijo, se njihova predstava o ljubezni in odnosih izoblikuje na nezdrav način, kar lahko vodi v osamljeno in čustveno odmaknjeno življenje.
Reakcije otrok na tovrstno starševstvo so različne. Nekateri iščejo pozornost z izstopajočim vedenjem, bodisi pozitivnim bodisi negativnim. Drugi se umaknejo v osamljenost in se zaposlijo z dejavnostmi, ki ne vključujejo drugih. Tretji pa poiščejo čustveno povezanost zunaj družine, kar lahko pripomore k bolj zdravemu razvoju, še posebej, če se v njihovem življenju pojavi ljubeč učitelj ali skrbnik.
Kako zanemarjanje povzroča čustvene težave
Zanemarjanje lahko sproži različne čustvene motnje, kot so narcizem, težave s čustveno navezanostjo in anksioznost.
- Narcizem: Otrok, ki ne dobi pozornosti in ljubezni, lahko razvije narcistične težnje. Čuti, da ga svet ne vidi in ne ceni, zato išče priznanje preko zunanjih uspehov, ki pa nikoli ne zapolnijo notranje praznine.
- Težave z navezanostjo: Otroci, ki jih starši zanemarjajo, se naučijo, da ljubezni ni mogoče pričakovati. Postanejo previdni v odnosih, težko zaupajo drugim in se včasih popolnoma umaknejo iz čustvenih stikov.
- Anksioznost: Otroci, ki so prepuščeni sami sebi, živijo v svetu negotovosti. Ker nimajo stabilne podpore, jih prevzame strah in razvijejo občutek, da je svet nevaren, kar vodi v kronično anksioznost.
Premagovanje zanemarjanja
Ljubeč skrbnik ali učitelj lahko močno vpliva na otroka, ki trpi zaradi zanemarjanja, vendar je za to potreben čas. Ni hitrih rešitev, vendar vedno obstaja upanje, da se otrok razvije v zdravo in odporno osebo, če prejme ljubezen in podporo. Najboljši starši niso popolni, a vlagajo čas in ljubezen v odnos s svojim otrokom, kar je ključ do zdravega čustvenega razvoja.
Povezto po: Psychologytoday.com
Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem