Preberite, kaj se skriva za epidemijo osamljenosti med mlajšimi generacijami in kako pregnati negativne občutke, ki jih na podlagi objav na družabnih omrežjih ustvarja naš um.
V raziskavi, ki je zajemala več kot 20 tisoč Američanov, starih nad 18 let, se je izkazalo, da je ta starostna skupina najbolj osamljena. Poročilo YouGov potrjuje, da se 30 odstotkov mladih med 23. in 28. letom počuti zelo izolirano. Eden od petih anketirancev je priznal, da se mu zdi, da nima pravih prijateljev, 27 odstotkov jih je povedalo, da nimajo globokih prijateljskih vezi, 30 procentov pa jih je brez najboljšega prijatelja. Te številke so bistveno večje od tistih med ljudmi iz drugih starostnih skupin.
Raziskava iz Univerze v Pensilvaniji iz leta 2018 razkriva, da je glavni razlog za osamljenost pretirano preživljanje časa na družbenih omrežjih, namesto v tkanju pristnih osebnih stikov. Melissa Hunt, vodja raziskave, je zaključila: »Omejevanje uporabe družabnih omrežij bi pripomoglo k bistvenemu zmanjšanju depresije in občutka osamljenosti.«
Sami ali osamljeni?
Obstaja velika razlika med tem, da je nekdo sam in med tem, da se počuti osamljenega. Občutek osamljenosti izvira iz nepotešene potrebe po druženju in pristnih stikih z ljudmi. »Ljudje so zafrustrirani, ker se dejansko število prijateljev ne ujema s številom, ki si ga želijo,« komentira John Cacioppo, ki je podrobno preučeval fenomen osamljenosti. Mladi imajo posebno tendenco k primerjanju z drugimi in če se jim zdi, da so drugi bolj popularni, jih to pahne v negativno razpoloženje.
Vpliv družbenih omrežij
Naš notranji glas je pogosto največji kritik. Vcepi nam občutek, da nismo dovolj dobri, nas kaznuje, ponižuje, degradira. Kadar se počutimo, kot da nikamor ne spadamo, nismo zadovoljni v svoji koži ali imamo občutek, da so vsi drugi bolj priljubljeni od nas, to še dodatno prispeva k občutku osamljenosti. Zdi se nam, da nismo vredni naklonjenosti, da smo nezanimivi. Če to kar naprej premlevamo, se še bolj distanciramo od drugih, kar vodi v še hujše občutke osamljenosti in nesprejetosti.
Družbena omrežja negativni notranji monolog samo še potencirajo, saj vse stremi k videzu in dajanju občutka, da smo uspešni, zaželeni, srečni … Vsak dan se soočamo z različnimi občutki, od pozitivnih do negativnih. Lahko smo izčrpani ali žalostni in se odločimo, da bomo večer preživeli doma.
Takoj, ko vzamemo v roke pametni telefon in pregledamo socialna omrežja, pa ugotovimo, da se imajo vsi drugi (navidezno) bolje od nas, da so srečni, da znajo do popolnosti izkoristiti vsak trenutek, da 'zares živijo' … To nas pahne v depresivne občutke in poveča občutek lastne manjvrednosti, četudi je v resnici situacija ljudi, ki dajejo vtis, da se jim veliko dogaja, bistveno drugačna. Ko vidimo, da drugi preizkušajo nove stvari, se zabavajo in smejijo, se oglasi naš kritični notranji glas, ki govori:
Kako si beden/a …
Lenoba! Več bi moral/a hoditi ven!
… sam/a si si kriv/a, da te nihče ne pogreša.
Vidiš, super se imajo brez tebe …
Naša percepcija : realnost
Ne glede na to, koliko smo stari, je pri uporabi družabnih omrežij vse odvisno do naše interpretacije objav in dogodkov. Na primer: če smo utrujeni in zavrnemo povabilo, da bi se pridružili prijateljem na pijači, potem pa na facebooku vidimo, kako uživajo, nas takoj popadejo negativne misli. »Nihče me ne mara. Nimam pravih prijateljev. Nihče me ne potrebuje …« V resnici temu sploh ni tako, le zataknili smo se v negativnosti in dopustili, da je naš um iz muhe ustvaril slona.
Um je naše najbolj nevarno orodje. Dela nas paranoične, cinične, sumničave ter ustvarja idealne pogoje za samoizpolnjujočo se prerokbo: ker predvidevamo, da nismo nikomur potrebni, se izogibamo družbi in naposled dosežemo, da nas nihče več ne kontaktira (saj veste: ljudje se slej ko prej naveličajo, če jih kar naprej zavračamo oziroma iščemo izgovore za druženje, saj se jim zdi, da nam niso pomembni).
Ustvarjanje pristnih stikov
Raziskave kažejo, da se večina prijateljstev ustvari v šoli, na delu (ali prostovoljnem delu) in ob obiskovanju tečajev ter ukvarjanju s hobiji, ki nas veselijo.
Občutek osamljenosti v veliki meri izvira iz občutkov, ki jih imamo o sebi (ne glede na mnenja drugih). Če dovolimo notranjemu kritiku, da se razraste in 'požre' vsa naša pozitivna prepričanja, bomo trpeli. Če sprejmemo, da smo takšni, kot smo – da si včasih pač ne želimo družbe, vseeno pa potrebujemo pristne stike – in se naučimo uživati v svoji koži, nam trapaste objave na družabnih omrežjih ne bodo prišle do živega.
Vprašajte se: če nekdo zares TAKO ZELO UŽIVA … zakaj potem zapravlja te čudovite trenutke s tem, da se desetkrat v eni uri fotografira za facebook? Potrebuje potrditev? Mu je v resnici dolgčas in tako zabija čas?
Kadar je vaše počutje na meji, se izogibajte družabnih omrežij. Pokličite prijatelja, pojdite na sprehod in uživajte v trenutku.
Navdih: Psychology Today
Preberite še: 4 astro znamenja, ki so obsedena z internetom
ali pa Kaj storiti, ko se počutite zapostavljene