Pomembno se je zavedati dejstva: tišina ne ohranja miru, ampak ohranja težave.
Če nekdo zavrača priznanje problema, je to problem. Izogibanje ne naredi konfliktov neobstoječih – le potisne jih v ozadje, kjer potiho spodjedajo zaupanje, povezanost in spoštovanje.
Ne zahtevate preveč, če si želite odprte in iskrene komunikacije. Zdravi odnosi – naj bodo romantični, poslovni ali osebni – zahtevajo sposobnost soočanja z izzivi, namesto da bi se pretvarjali, da ne obstajajo.
Če se nekdo zapre vase, preusmerja temo ali zavrača pogovor, s tem ščiti svoj lastni občutek udobja, ne odnosa. Rast, zdravljenje in reševanje težav niso mogoči, če ena oseba preprosto noče sodelovati.
Ko tišina postane vzorec, neizrečene besede začnejo oblikovati resničnost odnosa. Nepovedane misli in skrita čustva se spremenijo v zamere, ki sčasoma postanejo pretežke, da bi jih nosili. In takrat se ljudje začnejo oddaljevati – ne zaradi velikega prepira, ampak zaradi majhnih, neizrečenih bolečin, ki so se nabrale skozi čas.
Prava bližina ni odsotnost konfliktov, ampak sposobnost, da jih predelamo skupaj. To zahteva pogum, zaupanje in pripravljenost, da včasih slišimo stvari, ki jih morda ne želimo. A prav v teh pogovorih se skriva možnost za globlje razumevanje in močnejšo vez.
Nikogar ne moreš prisiliti v komunikacijo, lahko pa odločiš, koliko energije boš vlagal v odnose, kjer se zahteva tišina namesto iskrenosti.
Prava povezanost se zgodi v pogovorih, ki se jim večina ljudi izogiba.
Vir:
View this post on Instagram
