Katarina trdi, da ji pokojna babica in dedek pošiljata znamenja: "Ostala sem brez besed"

17. 11. 2026
Katarina trdi, da ji pokojna babica in dedek pošiljata znamenja: "Ostala sem brez besed" (foto: profimedia)
profimedia

Katarina je po dedkovi smrti začela opažati nenavadna znamenja: "Pojavijo se natanko takrat, ko jih potrebujem," pravi sama. 

"Vse se je začelo z bolečino ob izgubi in s tem, da sem preprosto verjela, da obstaja nekaj več od tistega, kar lahko vidimo z očmi," je za revijo PEOPLE povedala Katarina Nordqvist.

34-letna Katarina Nordqvist je našla uteho v znamenjih svojih pokojnih starih staršev, za katera verjame, da jo še vedno vodita iz onstranstva. Niz nedavnih dogodkov jo je še dodatno prepričal, da skozi življenje ne hodi sama.

"Vsa ta znamenja so naravnost neverjetna, osupljiva, čarobna in nadrealistična. Vsako je zame izjemno posebno, saj se pojavi natanko takrat, ko ga potrebujem," je Katarina povedala za PEOPLE. "Toda v zadnjem času se jih je zvrstilo toliko, da sem ostala popolnoma brez besed."

Vse se je začelo po smrti babice

Ko je bila stara komaj 13 let, je izgubila babico Barbro. Med odraščanjem je močno pogrešala svoje pokojne bližnje in se pogosto spraševala, kaj se z nami zgodi po smrti – če se sploh kaj zgodi. Pri 27 letih se je odločila, da bo vesolje prosila za znamenje svoje babice, ki jo je ljubkovalno klicala "Farmor", kar v švedščini pomeni babica po očetovi strani.

Kot pripoveduje, je odgovor prišel v obliki babičinega značilnega vonja in ovitkov čokoladic znamke Andes. Ti drobni dogodki so ji omogočili, da je znova začutila povezanost z ljubljeno osebo, ki jo je izgubila. 

Z dedkom sta se dogovorila za posebno znamenje

Njen dedek Staffan, ki ga je klicala "Farfar" oziroma dedek po očetovi strani, je bil ateist in ni delil njenega prepričanja o življenju po smrti. Toda ko se je njegovo življenje bližalo koncu, sta se dogovorila: če bo po smrti obstajal način, da ji pošlje znamenje, naj bo to žogica za golf.

Dedek je umrl junija 2023. Kmalu zatem so se žogice za golf začele pojavljati na nepričakovanih krajih.

Na eni prvih, ki jih je našla, je bil logotip znamke Nike z napisom "Just Do It" oziroma "Samo naredi to". Sporočilo je zanjo dobilo poseben pomen, saj se je ravno takrat trudila zbrati pogum, da bi uresničila zamisel, o kateri je razmišljala že več let.

Imela je uspešno kariero, a je čutila, da ji nekaj manjka

Čeprav je bila Katarina poslovno uspešna in je dobro zaslužila, je ves čas čutila, da ji v življenju nekaj manjka. Želela si je ustvarjati globoke, iskrene pogovore, ki bi ljudem pomagali bolje razumeti sebe, vendar ni zbrala poguma, da bi stopila pred kamero. Ko se ji je ponudila priložnost za zaposlitev v filmski industriji, je pomislila, da je končno našla pravo pot. A službe ni dobila.

Prav v tem obdobju je našla novo žogico za golf z napisom "Find What's Hidden" oziroma "Poišči tisto, kar je skrito". Kmalu zatem je zagledala še avtomobil, ki jo je močno spominjal na dedkovega. Katarina je bila prepričana, da ji dedek s temi znamenji sporoča, naj ne obupa nad svojimi sanjami in naj bolj zaupa vase.

Nato so se znamenja začela pojavljati drugo za drugim

Šest tednov po zavrnitvi za službo se je Katarina odpravila v New York, kjer naj bi se srečala s prvim gostom svoje načrtovane dokumentarne serije. Takrat je na tleh podzemne železnice opazila ovitek čokoladice Andes, ki jo je spominjal na babico. Naslednje jutro pa je na klopi v parku našla dve žogici za golf.

Vse to se je zgodilo ravno v času, ko se je končno odločila, da bo svojo zgodbo delila z drugimi. Posnela je video in ga objavila na družbenih omrežjih, ne da bi slutila, kakšen odziv bo sprožil. Posnetek si je ogledalo več sto tisoč ljudi. Mnogi so ji začeli pripovedovati o svojih izkušnjah z žalovanjem in znamenjih, za katera verjamejo, da jih prejemajo od pokojnih bližnjih.

"To je bila prav tista vrsta pristne povezanosti, o kateri sem vedno sanjala," pravi Katarina. "In vse to zaradi triminutnega videa, v katerem sem govorila o svojih pokojnih starih starših."

Sporočila, ki jih je prejemala, so ji pokazala tudi, koliko ljudi je doživelo podobne stvari, vendar o njih niso upali spregovoriti.

"Veliko ljudi se mi je zahvalilo, ker se zaradi moje zgodbe ne počutijo več tako nori. Tudi sami namreč doživljajo znamenja svojih pokojnih bližnjih, vendar jim družina in prijatelji ne verjamejo," pojasnjuje.

"Prav tako mi je ogromno ljudi pisalo in se mi zahvalilo, ker sem odkrito spregovorila o tem, da v življenju še nimam vsega urejenega. Zaradi tega se počutijo manj razočarane in manj osamljene."

"Včasih sem se smrti neizmerno bala, danes pa nanjo gledam povsem drugače"

Katarina pravi, da so te izkušnje popolnoma spremenile njen pogled na življenje in smrt. "To je v temelju spremenilo prav vsak del mojega bitja," pripoveduje.

"Na svet sem prišla s strašanskim strahom pred smrtjo, danes pa smrt vidim kot naravno nadaljevanje življenja – kot nekakšno vrnitev domov, k naši pravi naravi, za katero verjamem, da je brezpogojna ljubezen."

Ljudem, ki si želijo znova začutiti povezanost z nekom, ki so ga izgubili, svetuje, naj preprosto prosijo za znamenje. Predlaga, da izberejo nekaj osebnega in zelo konkretnega, nato pa nadaljujejo svoje življenje, ne da bi znamenje nenehno iskali.

Prepričana je, da takšna povezanost ni namenjena le peščici izbrancev, temveč da lahko odprtost, radovednost in potrpežljivost ustvarijo prostor za podobne izkušnje.

Katarina upa, da ljudje med čakanjem na nekaj izjemnega ne bodo spregledali drobnih, vsakdanjih trenutkov.

"Dolga leta sem si želela, da bi se pojavil samorog, me odnesel čez mavrico in popeljal v neko čarobno pravljično deželo. In čeprav bi bilo to res zabavno, sem spoznala nekaj pomembnega: prava čarobnost mojega življenja se pogosto zgodi takrat, ko sem popolnoma prisotna v najbolj običajnih trenutkih," je povedala za PEOPLE.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by KATARINA NORDQVIST (@katarinanordqvist)

Vir: PEOPLE

"Svetloba me je vlekla k sebi": Kaj pripovedujejo ljudje, ki so doživeli izkušnjo bližine smrti?