Poletni solsticij: Pozabljeni obredi naših prednikov

20. 6. 2024
Deli
Poletni solsticij: Pozabljeni obredi naših prednikov (foto: shutterstock)
shutterstock

Pred nami je poletni solsticij! 20. junija se sonce prestavi v znamenje raka in na severni polobli se pričenja poletje. Za naše prednike je bil to eden najpomembnejših dni v letu! Poglejmo, kako so ga praznovali. 

Solsticij je sveta točke preobrata, pravijo, da se takrat sonce "ustavi". Na severni polobli je to najdaljši dan leta z najbolj izrazito energijo sonca, ki se bo počasi pričela usmerjati navznotraj, ko se bodo tudi dnevi pričeli krajšati proti jesenskemu ekvinokciju. 

Poletni solsticij je najvišja točka energije v letu. Na ta dan se kopamo v največji moči sonca, ki osvetljuje ali razsvetljuje.  Brez sonca ne bi bilo življenja, daje nam moč, hrano in energijo. To je močen čas za manifestacijo, za izkazovanje hvaležnosti soncu in za napajanje z življenjsko energijo. 

Vodeni smo, da s to svetlobo osvetlimo področja v življenju, ki so bila doslej skrita ter bili spodbujeni, da stopimo korak naprej.  To je čas žetve za vsa semena, ki smo jih posejali spomladi. V tem času je dobro, da se umirimo ter preživimo čim več časa v naravi. 

Življenje se ves čas spreminja in nič ne ostane enako. Tako kot se menjajo letni časi in cikli sonca, se spreminjamo tudi mi, in naprošeni smo, da plavamo s tokom življenja. Sedaj je čas, da počastite sebe, najdete v sebi svetlobo in jo okrepite.

Na kresno noč naj bi čudežno moč imela tudi voda – umivanje v njej naj bi prinašalo zdravje in lepoto, neporočena dekleta pa naj bi v odsevu vode celo zagledala bodočega moža.

Poglejmo si, kako so predniki na naših tleh praznovali ta poseben dan. Sledijo zapisi oz. citati iz knjige Iz nevidne strani neba, Pavla Medveščka, ki je podatke dobil v pogovorih z zadnjimi staroverci v Posočju.

Kako so naši predniki praznovali poletni solsticij ali kresno noč?

Dekleta so na svete kamne odnesla venčke

"Kresnik je bil izredno velik naraven ka­men. Na kresno jutro so tja, ko je kamen ravno obsijalo sonce, dekleta odnesla venčke iz travniških rož. Blizu Kresnika pa je bilo tudi stalno mesto, kjer so kurili kresove..."

Oglje kresa je imelo magično moč

"Dekleta, ki so bila udeležena pri kresovanju, so si z bršljanom in travniškim cvetjem spletla dolgo kito. Naposled so si jo dala okoli vratu, jo pod brado prekrižala in speljala pod pazduho na hrbet, kjer so jo prekrižala, pa vse do pasu, kjer so si jo zavezala. Pred in med kresom so okoli njega tudi plesala. Ko pa je ogenj pojenjal, so vse kite zmetala na žerjavico. S tem dejanjem sta dobila kres in njegovo oglje magično moč, s katerim so gospodinje na ognjišču zakurile nov ogenj. Oglje pa je imelo tudi zdravilno moč."

Poletni kresni venček 

"Ob poletnem kresu so venčke izdelovala predvsem dekleta in otroci. Dan po kresu so ga obesili le nad hišna vrata. Moral je imeti le rumene cvetove, ki so imeli moč sonca. Ker so ga pletli v njegovi bližini, je dobil tudi moč kresa. Služil je kot varovalo pred zlimi duhovi, v hišo pa je prinašal srečo, ljubezen in zdravje. Na svojem mestu je moral ostati do naslednjega kresa, ko so suhe venčke sneli s hišnih vrat in jih na domačem ognjišču zažgali. 

Kresnica je ivanjščica. Ko so fantje pripravljali poletni kres, so dekleta po travnikih in pašnikih nabirala kresnice in pletle venčke, ki so jih odnesle domov. Kajti tam narejeni, so imeli še večjo varovalno moč, ki sta jo dodala Kresnik in kres. Venčke so obešali na hišna in hlevska vrata."

Vedeževanje na svetih krajih

"Središče vsega tega verovanja je bila Babja jama skupaj s Kotlom ob Pršu in Škurbljo. Tja so čez celo leto hodili od blizu in daleč. Kaj so tam počeli, ne vem. Zdi se mi, da so tam tudi vedeževali, zagotovo pa ob kresni noči."

Hlebček kruha 

"Znižna je vzhajano testo, narejeno z drožmi, oblikovano v nizek hlebček, ki so ga od sredine okrasili z rezi proti obodu. “Sonce” so nato pokrili s kovinskim pokrovom in ga spekli na ognjišču. Na kresni dan so ga na tešče zaužili. Znižno so pripravili le na kresni dan in zgolj staroverci."

"Sušec je majhen okrogel hlebček iz temne moke s kostanjem na sredini, ki so ga udeleženci kresovanja nosili s seboj in košček darovali ognju, da bi povečali njegovo moč."

Opazovanje zvezd

"Kresnica (tudi Kresnca) je tudi velika zvezda na koncu oja Velikega in Malega voza. Kresovi so pripomogli, da njena luč ni nikoli ugasnila, niti oslabela. Staroverci so pri vsakem kresu shranili nekaj pepela, vse skupaj pa so ob zimskem kresu odnesli h Kresnikovi skali, kjer so ga posuli okoli nje."

“Hvaljena bodi, naša Nikrmana, ki si nam zopet dala bogato žetev”

"... okoli kresa so se že vrtela dekleta in fantje. Nekoliko proč so nastale manjše skupine odraslih, ki so se pogovarjali in smejali. Nekateri so jedli, drugi pili, tretji pa oboje. Nekaj otrok je tekalo ob bregovih in po strugi ter nabiralo okrogle kamenčke, s katerimi so se potem doma igrali. Ko so prižgali kres, so se dekleta in fantje od njega odmaknili. Jakob pa je spet začel piskati na kabrco, vendar tokrat bolj vesele viže. Ob glasbi so pred nas, v ravni črti, stopila tri dekleta v belih oblekah. Držala so se za roke tako, da sta imeli prva in tretja eno roko prosto, v njej pa sta držali pušpanovo vejico. Njihovi gibi niso bili vsakdanji, ampak upočasnjeni in so valovali navzgor in navzdol, tako da je trojka delovala kot eno samo razpotegnjeno telo; gibala so se v skladu z zvoki piščali. Ko pa je piščal utihnila, so se dekleta umaknila.

Nekaj posameznikov je zatem vrglo na kres neke stvari. Jaz sem počakal, da so plameni dosegli vrh kresa, šele tedaj sem vanj posamično vrgel tri klase rži, ki mi jih je dal stric, ker bolan sam ni mogel do kresa. Tisto, kar mi je naročil, bi moral na ves glas povedati, toda tega si pred javnostjo nisem upal storiti. Ampak sem vse povedal le v mislih. Izreči bi moral naslednje: “Hvaljena bodi, naša Nikrmana, ki si nam zopet dala bogato žetev”.

Ko se je stemnilo, je padla tudi rosa, nad potokom pa se je vlekla prozorna meglica. Ker sva bila s sosedom le v srajci, naju je začelo zebsti. Doma naju namreč ni nihče opozoril, da se tu ob vodi ponoči tako ohladi. Preden sva odšla, sem ob kresu prižgal še svečo in jo dal v ščebrno. On pa je v kanglico dal nekaj žarečega oglja, da bova doma na ognjišču prižgala nov ogenj."

foreverconscious.com, Iz nevidne strani neba, Pavle Medvešček,  Ana V.

in POLETNI SOLSTICIJ - ko meje med svetovi postanejo tanjše

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj