V času po prvi polni spomladanski luni smo vstopili v prazničnost krščanske Velike noči. Prav vstajenje, ki je njena osrednja tema, pa je pravzaprav tudi najpomembnejša tema krščanstva. Kako razumeti Jezusovo vstajenje? Odgovarja pater Karel Gržan.
"Tukaj je strnjeno vprašanje trpljenja, ki je najbolj zagonetno; o njem sem razmišljal v knjigi Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih. Vendar to vprašanje na nek način odpira tudi odgovor, rešitev, in nas vodi k Veliki noči. Na vprašanje trpljenja je Jezus odgovoril tako, da je vstopil v človekovo izkustvo, v samo trpljenje, v zasramovanje, kajti samo tako lahko Bog postane sočutna bližina in nam nakaže, da smo tudi mi božanski, ko postanemo sočutni do trpečih.
Odgovor na vprašanje o trpljenju je zgolj v sočutni bližini. Dalje ne pridemo. Jezus nam je s tem, ko je vstopil v našo stisko in bolečino, dal vzorec, da bi tudi mi kot božanski vstopali v stisko, ne samo človeka, ampak tudi drugih bitij.
Pred časom se je tukaj pri meni v okensko steklo zaletela ptička in zvečer, ko sem šel h Kapri, sem videl, da umira, da odhaja, da ji ne morem pomagati. Pobral sem jo in jo nesel k potoku, kjer sem jo predal živi vodi, življenju. V takšnih trenutkih pride do izraza naše sočutje; to je priložnost, da bi bili mi sočutni.
Ko v knjigi zastavim vprašanje Bogu: "Kje si bil, ko umirajo toliki?" – On odgovori: "Kje si bil ti, da me nisi našel v trpečih?" Ko sočutimo s trpečimi, postanemo mi božanski; ko je bolečina odrešena, se dogodi Velika noč. O tem, kako bo po smrti, lahko morda govorijo izkustva tistih, ki so že prestopili prag večnosti, vendar zdaj odrešujemo stisko in bolečino v obnebju sočutja.
Tudi v matematiki je tako, da minus in minus dajeta plus. Ko sem torej sam doživel težko zgodbo in ko me ljubezen pokliče k stiski sočloveka, potem dva minusa postaneta plus. Bolj božanske rešitve trenutno nimamo. Lahko filozofsko razglabljamo, le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih, vendar je to izguba časa.
To, kar lahko naredimo sedaj in za kar nam je dal Jezus vzorec, pa je dejansko to, da se ne puščamo osamljene in da se zavedamo, da v času stiske ne smemo biti osamljeni. Tako kot je vredno pristopiti k nekomu, ki je v stiski, je tudi pomembno, da tisti, ki je v stiski, pristopi k nekomu, ob katerem bo začutil sočutje.
Zdaj, ko nam je dobro, moramo vedeti, kdo je naša odrešujoča bližina, h kateri bomo pristopili. In pripravljeni moramo biti k odprtosti, da ta pristopi tudi k nam. To se moramo dogovoriti v dobrih časih, kajti v težkih časih je, vsaj pri meni, skušnjava, da se osamim. A zdaj vem, da je dobro, da grem takrat na kavo k sosedom, ki so pristni v svoji preprostosti, in mi je takoj lažje. Pa pomagata mi seveda tudi hlev in kapela."
Je Velika noč potemtakem zmaga nad bolečino in trpljenjem?
"To je dejansko zmagoslavje, ki se prebudi z Jezusovim in našim vstopom v bolečino bližnjega. To je zmaga življenja nad smrtjo, upanja nad obupom. To ni dogodek, ki se je zgodil nekoč. Velika noč se mora udejanjati po meni in po tebi vsak dan sproti. To ni datum, ki bi nas spomnil na to, da je Jezus vstal od mrtvih. Danes je toliko teh, ki so zaradi stiske in bolečine omrtveli, da moram biti jaz božanski in pristopiti k njim, da se dogodi Velika noč."
Preberite si tudi:
POGLEJTE SI VIDEO: