Najprej si moramo zapomniti, da ne obstaja nič takšnega, kar bi morali. Razen tega, da morate jesti, piti in spati, ne obstaja nič, kar bi morali početi, da s tem ne ogrozite svoje eksistence. Vse drugo početje je vaša izbira.
Celo hrano, pijačo in čas, ko boste spali, lahko izbirate sami. Seveda pa na tem mestu pridejo do izraza prioritete. Ugotoviti morate, kaj je tisto, kar je za vas pomembno, oziroma kaj je za vas najpomembnejše. Če se vsaj malo poglobite vase, kar zmore prav vsak povprečno inteligenten človek, boste kmalu ugotovili, kaj to je. Torej, kdo ali kaj je najpomembnejše/-i v vašem življenju? Odgovor je: Jaz.
Kaj pravite na to? Se strinjate? Se vam zdi to logično? Ali mislite, da je to sebično? Ali mislite, da obstaja nekaj, kar vam je pomembnejše od vas samih? Ali mislite, ste prepričani, da je posvečanje drugim pomembnejše od posvečanja samemu sebi?
Tudi na ta vprašanja lahko po vsaj malo poglobljenem premisleku odgovorite dokaj hitro. Pa vam bom malo pomagal. Osnovno vprašanje, na katero je treba odgovoriti, je, zakaj počnemo vse, kar počnemo. Razen zadovoljevanja osnovnih telesnih potreb ima vse drugo početje en in isti razlog – naše počutje.
Vse, kar počnemo v življenju, ima samo en bistveni namen, in to je naše dobro počutje. Ne bom se vas trudil prepričevati v to, ker morate do tega spoznanja priti sami. Naj omenim le enega od skrajnih primerov – dobrodelnost. Celo takrat, ko smo pripravljeni vložiti ves svoj čas, svojo energijo, denar in še marsikaj drugega v to, da pomagamo drugim, obstaja na nezavedni ravni isti razlog za naše početje. Ob dobrodelnosti se počutimo zelo, zelo dobro. To v nas vzbuja čudovite občutke. In prav je tako. Rad bi vam povedal, da s tem, da počnete vse zaradi lastnega dobrega počutja, ni nič narobe. Četudi ozavestite to dejstvo, s tem ni nič narobe. To je popolnoma naravno.
Vsako živo bitje stremi k dobremu počutju in za to stori prav vse.
Torej, če počnemo vse zaradi svojega dobrega počutja, je popolnoma jasno, da smo mi na prvem mestu v svojem življenju. To počnemo popolnoma nagonsko, ker je to naravno. Če to ozavestimo in na prvo mesto postavimo sebe popolnoma zavestno, ne bomo naredili ničesar takšnega, česar ne bi počeli že ves čas. Bistvena razlika je le v tem, da bomo za svoje dobro počutje in zdravje zdaj skrbeli zavestno, kar pomeni, da bodo tudi rezultati veliko boljši. Poleg tega bo počasi izginil občutek slabe vesti, ki je po navadi bolj ali manj, vsaj občasno, prisoten v življenju vsakega posameznika.
Ker smo ozavestili dejstvo, da vse počnemo zaradi svojega dobrega počutja in da to počnejo tudi vsi drugi, čeprav večinoma podzavestno, ni razloga, da bi imeli slabo vest. Če bi vsi ozavestili to dejstvo, bi vsi zavestno poskrbeli zase in nihče ne bi pričakoval, da bo nekdo naredil kaj namesto njega. Vsi bi sprejeli odgovornost za svoja življenja in slaba vest bi preprosto odpadla. Vsi se imamo svobodno voljo odločiti sprejeti odgovornost za svoje življenje in postaviti sebe na prvo mesto.
To pa pomeni tudi, da te odgovornosti ne moremo sprejeti za druge oziroma namesto njih. Edina in največja pomoč drugim je ta, da delujemo z zgledom in jim s tem pokažemo, da lahko enako storijo tudi sami ter tako zaživijo resnično izpolnjeno in zdravo življenje.
Pa se vrnimo na točko, ko sem govoril o prioritetah in o tem, da nam ni treba početi nič, razen jesti, piti in spati, da bi obstajali. Seveda so tu še potreba po druženju, intelektualnem udejanjanju, gibanju, spolnosti in mogoče še kakšna. Vse te potrebe zadovoljimo v odnosih in samo mi smo tisti, ki se odločamo, kaj in s kom bomo to počeli. Torej mi izbiramo okolje in ljudi za zadovoljevanje svojih osnovnih potreb in udejanjanje neštetih želja.
Omenil sem tudi, da obstajajo situacije, ki jih zavestno nismo izbrali. Vendar je treba poudariti, da teh ni prav veliko, če smo že v osnovi naravnani, da izberemo okolje, ki nam ustreza.
Aleksander Škraber
Celoten članek lahko preberete v tiskani reviji Sensa april/maj
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj