Uspeh je lahko strašljiv, ker v življenje vnaša kaos

9. 10. 2014
Deli
Uspeh je lahko strašljiv, ker v življenje vnaša kaos

Da bi se podali na pot k uresničenju želja, se mora v našem življenju nekaj nepreklicno spremeniti. Mnogi se te spremembe nezavedno bojijo. Ker nismo povsem prepričani v to, kaj nas čaka, odlašamo. Kako torej zakorakati v neznano?

Kaj je strah pred uspehom?

Če uspeti pomeni uresničiti svoje želje in cilje, zakaj bi se kdo bal uspeha? Mar ni to samo po sebi nelogično? Zakaj bi se kdo bal napredovati v službi, shujšati ali prirediti razstavo fotografij? Zakaj bi se kdo bal uresničitve lastnega cilja? Kaj bi bilo pri tem lahko zastrašujoče? Skritih razlogov za neizpolnitev lastnih želja in ciljev je lahko zares veliko. Tudi če si na zavedni ravni zares želimo napredovati v službi, shujšati ali prirediti razstavo fotografij, je možno, da se bomo na nezavedni ravni nenehno spopadali z močnim odporom. Strah pred uspehom nam lahko nevarno nagaja pri izpeljavi naših načrtov.

Druga plat medalje

Vsaka sprememba, tudi na bolje, je v določeni meri zastrašujoča. V želji po uspehu ponavadi razmišljamo samo o pozitivni plati zgodbe, medtem ko tisto drugo ignoriramo in je ne želimo priklicati v zavest, ker nam ‘kvari sliko’. A prav ta spregledana, potlačena, temna plat naših načrtov je pogosto zelo močna, zato se lahko zgodi, da pretehta in nam zavre pot do uspeha. Pri tem ni nič čudnega, če se nam niti sanja ne, kaj se dogaja, saj je strah pred uspehom na ravni nezavednega. Vemo le, da smo nekaj hoteli, pa se kljub temu nismo premaknili. Ali pa, da smo nekaj začeli, se ustavili, zadevo zapletli in izgubili voljo. Še včeraj se nam je zdel uspeh lahko dosegljiv, danes pa je zaradi nekega neznanega razloga nedosegljiv. Včeraj smo imeli briljanten načrt, danes pa se nam zdi, da je prepoln ovir.

V samem jedru te težave pravzaprav ni strah pred uspehom, temveč strah pred tistim, kar uspeh spremlja, kar z uspehom pride. Ključno vprašanje, ki nam te spremljajoče pojave pomaga odkriti, je: Kaj se bo spremenilo, če uspem? Če pokukamo pod površne duševne slike o izpolnitvi svojih želja in ciljev, lahko odkrijemo tiste prave, strašne odgovore. Glas strahu nam na primer lahko reče: če napredujem v službi, bom imel več odgovornosti in bom moral več delati. Ali: če mi uspe shujšati, mi bo nelagodno, ker bom bolj opažena. In: če naredim razstavo fotografij, se bom morala na odprtju pogovarjati z mnogimi neznanimi ljudmi, ki bodo odkrili, da sem negotova in nezanimiva. Ko enkrat ozavestimo temno plat uspeha oziroma strahove, s katerimi nas bo uspeh soočil, lahko postanemo veliko bolj praktični. Ko se znebimo tega skrivnostnega notranjega sovražnika, ki na nas preži iz temnega kotička uma, lahko naše odločitve postanejo uresničljivejše.
Glas strahu

Potlačen strah ima lahko tisoč obrazov. Lahko nas je strah, da bomo uspeli, a kljub temu ne bomo začutili občutkov sreče, lastne vrednosti ali izpolnjenosti. Morda pa globoko v sebi gojimo prepričanje, da si vseh teh dobrih in lepih stvari, ki jih uspeh prinaša, sploh ne zaslužimo. Lahko tudi, da nas je strah odgovornosti in tistega, kar se od nas pričakuje. Pogosto prav zaradi tega strahu študenti odlašajo s končanjem študija. Sledi namreč osamosvajanje in iskanje službe, to pa prinaša nove izzive, nove odgovornosti, nova pričakovanja, nove uspehe in neuspehe.

V temelju strahu pred uspehom je morda tudi prepričanje, da bo vaš uspeh uničil vaše čustveno življenje. Na primer: če bom veliko zaslužila, se bodo ljudje z menoj družili samo iz koristoljubja. Tu so lahko pospravljena še številna druga samouničevalna ali omejevalna prepričanja, kot na primer: vsi so boljši od mene, zato ne bom niti poskusila. In: če mi uspe, bom izgubila prijatelje, ker mi bodo zavidali. Ali: težko je biti na vrhu, bolje, da se ne izpostavljam. Lahko vas ovira prepričanje, da uspeti oziroma doseči cilj pomeni priti do konca, ki mu sledi upad energije in motivacije za nadaljevanje. Če ste vajeni, da drugi poskrbijo za vas, kadar vam gre slabo, se lahko pojavi strah, da vas, potem ko boste pokazali, da ste sposobni in uspešni, ne bo nihče več opazil.

Večji pomen pripisujemo uspehu, bolj strašen se ta zdi. Če hočemo prek uspeha pokazati in dokazati (sebi in drugim), da smo boljši, pametnejši, ustvarjalnejši ali močnejši, ni nič čudnega, da nas je uspeha strah. Več dodane vrednosti pripišemo uspehu, težje ga dosežemo. Pa tudi če ga, nedvomno sledi razočaranje, saj se moramo potem soočiti z dejstvom, da nismo postali ne boljši, ne pametnejši, ne ustvarjalnejši in ne močnejši. Če je naša osnovna motivacija nekoga kaznovati ali se dokazati pred materjo ali očetom (Boste že videli, da zmorem!), ta temelj ni dovolj dober. Ker takšna motivacija izhaja iz užaljenosti, je kratkotrajna in hitro uplahne. Ne more namreč prenesti vse te dodane vrednosti oziroma teže uspeha.

Teža uspeha

Uspeh je lahko strašljiv tudi zato, ker v življenje vnaša kaos. Vsaka stvaritev prinaša uničenje. Najmanj, kar se lahko zgodi, je, da privede do uničenja pasivnosti, dolgočasja, navad in ignorance. Kot odrasli ljudje smo vajeni na stvari gledati v ravnih linijah, zato za neko mero občutka stabilnosti v glavi potrebujemo določen red. Uspeti pomeni porušiti ta red, zamajati stabilnost, spremeniti obstoječo postavitev stvari, ne da bi vnaprej vedeli, kaj vse nova postavitev prinaša. Takšne nestabilne razmere so idealne za to, da na površje priplavajo potlačeni strahovi o manjvrednosti, o tem, da nismo dovolj pomembni ali dovolj ljubljeni.

Zdaj ko vse to vemo, se lahko pripravimo. Lahko se vprašamo, kako bo uspeh spremenil naše življenje in od kod izvira naša motivacija, ter se pripravimo na obdobje kaosa. Strah je naše primarno obrambno čustvo in če ga sprejmemo za svojega učitelja, nam lahko služi kot odličen smerokaz na poti k uspehu. Strah bo vedno prisoten, pri vsaki večji spremembi, pri vsakem pomembnejšem koraku. Vsak nov uspeh prinaša novo dozo strahu. Če sprejmemo tako svetlo kot temno stran svojih želja in ciljev, se lahko lotimo njihove uresničitve, pri čemer se zavestno soočamo s tistim, kar nam stoji na poti do uspeha..

Vprašajte se …

  • Kaj se bo zgodilo, če uspem?
  • Kaj me motivira, ko uspem?
  • Je ta motivacija dovolj močna?
  • Kaj v povezavi z uspehom me najbolj skrbi?
  • Kaj bom pridobila in kaj izgubila, če uspem?
  • Kako bo uspeh vplival na moje življenje?
  • Imam morda občutek, da si uspeha ne zaslužim?
  • Ali mislim, da si ta uspeh nekdo drug zasluži bolj od mene?
  • Ali mi lahko uspeh prekriža načrte na drugih življenjskih področjih?
  • Bi moj uspeh koga motil?


Tomica Šćavina

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja