Polno dihanje nas pripelje v globlji stik z ritmi narave in s samim seboj. Eden izmed bolj prikritih ritmov narave je spontano 'odpiranje in zapiranje', krčenje in širjenje, pulziranje, gibanje ... Vse te kvalitete najdete znotraj svojega spontanega polnega diha.
Iz tradicije joge izhaja staro učenje, ki pravi, da nam ob rojstvu višja sila podeli točno število dihov, ki jih imamo na voljo v življenju. Iz te mitološke zgodbe izhaja vedenje, da je treba za daljše življenje dihati počasi in bolj polno.
Obstaja veliko teorij, ki učijo 'pravilno' dihanje. Moje dolgoletne izkušnje v poučevanju joge kažejo na to, da ne obstaja nekaj takega, kot je absolutno 'pravilno' dihanje, ker smo ljudje individuumi. Ker smo različni in se spreminjamo, zato je tudi prav, da se občasno spreminja način dihanja.
Veliko bolje se je usmeriti k 'polnemu' dihu. Ker ima sodobni človek bolj ali manj neuravnotežen (prehiter) življenjski ritem, se to izraža tudi na dihanju. Kakršno je naše življenje (in um), takšno bo tudi dihanje. Dihamo preveč plitko, hitro. Pogosto je vdih daljši, kot je izdih, kar sploh povzroča hiperaktivnost uma in simpatičnega živčnega sistema.
Polno dihanje je način diha, ki ga spontano izvajajo majhni otroci, ki imajo mišično tkivo trebuha, medenice in prsnega koša sproščeno. Zato se lahko medrebrne mišice, ki premikajo rebra, in trebušna prepona, ki vpliva na premik spodnjega dela pljuč, premikajo kot usklajen orkester.
Polno dihanje je spontano dihanje, ki povzroča, da se ob vdihu pljuča in del trebuha širijo in ob izdihu blago krčijo. V polnem dihanju ni pomembno le, kako dihamo, ampak je predvsem pomembno, kakšna je kakovost diha. Predvsem je pomemben temeljit izdih, kateremu sledi spontani, polni vdih.
Polno dihanje nas pripelje v globlji stik z ritmi narave in s samim seboj. Eden izmed bolj prikritih ritmov narave je spontano 'odpiranje in zapiranje', krčenje in širjenje, pulziranje, gibanje ... Vse te kvalitete najdete znotraj svojega spontanega polnega diha.
Dih – most med telesom in umom
Dihanje je velika posebnost našega telesa. Je popolnoma avtonomna funkcija (pomeni, da je samodejna) kot tudi lahko dostopna za naš zavestni um. To pomeni, da jo lahko voljno usmerjate. Z medicinskega vidika lahko voljno usmerjate le to funkcijo avtonomnega živčnega sistema. Joga ima cel kup drugih tehnik, ki omogočajo nadzor tudi nad drugimi funkcijami (utrip, krvni tlak, delovanje notranjih organov), vendar je to že čisto druga zgodba.
Ko vzpostavimo nenasilno kontrolo nad dihom, vzpostavljamo vez med telesom in umom. Ko sam izvajam dihalne tehnike, me vedno znova fascinira, kako dihanje pripada fizičnemu telesu (celice potrebujejo kisik za življenje) kot tudi umu. Različni ritmi in kvalitete dihanja subtilno vplivajo na funkcijo uma. Hitro dihanje prebudi um (in telo), počasno dihanje pa upočasni delovanje telesa in uma.
Za naše vsakodnevno življenje je idealno, da ohranjamo takšno dihanje, ki ima približno isto dolžino vdiha in izdiha. Tako je delovanje našega živčnega (in energetskega) sistema uravnoteženo. To praktično pomeni, da smo sočasno budni in aktivni ter ob tem telesno in duševno sproščeni.
Polno in zavestno dihanje – pot k telesni in duševni vitalnosti
Gibanje lahko pomaga dihanju in obratno. Zato je tako pomembno poskrbeti za redno gibanje telesa, kjer izkoristimo potencial fizičnega telesa. Ob tem je vedno stimulirano tudi dihanje in to tudi pomaga pri bolj učinkovitem gibanju. Gib vpliva na dih in polno dihanje vpliva na bolj optimalno gibanje. Danes se zahodna medicina ne ukvarja veliko z dihanjem. Večinoma le takrat, ko so prisotne večje motnje in dihalne stiske.
Z rednim polnim dihanjem, najbolje na svežem zraku, preventivno in kurativno vplivate na svoje telesno in duševno zdravje. Preveč negativnega stresa v našem življenju povzroča blokado trebušne prepone, ki preprečuje polno dihanje. Zato je pomembno, da smo dnevno v stiku s svojim dihom, tako da lahko bolj jasno (u)vidimo, kaj se sploh dogaja z nami. Zavestno dihanje in reden stik z dihom je pot k večji vitalnosti telesa (telesne celice in predvsem možgani dobijo več hrane) kot tudi pot k notranjemu miru in jasnosti uma.
Simbolika diha
Dihanje v sebi nosi veliko simbolike in skritih sporočil. Vsak vdih je akt sprejemanja, izdih dajanja. Ker je naš ego (zunanja osebnost) tako aktiven, se pogosto dogaja, da je vdih daljši, kot je izdih. Ker ego želi le sprejemati, ne dajati. Ego se raje ukvarja z vprašanjem: Kaj je tu zame? kot pa, da je pozorne na druge.
Izdih je simbolno in energetsko povezan s sposobnostjo prepustitve in popolne sprostitve. To je relativno težko, spet zaradi aktivnosti ega. Popolna sprostitev pomeni biti v stiku s sedanjim trenutkom. Naš ego in površinske plasti uma pa ne želijo biti 'tukaj in zdaj'. Ego rad dela načrte za prihodnost, predvsem pa zelo rad razmišlja o preteklosti. Več bremen preteklih dogodkov nosite v sebi, težje je izvesti globok izdih. Če nosimo veliko travmatičnih dogodkov v svojem telesnem tkivu kot tudi notranjem življenju, je težje izvesti temeljit izdih.
Dihalne tehnike kot pomoč pri samouresničitvi
Stik s svojim notranjim dihom in različne dihalne tehnike so uvodni del vsake meditativne tehnike. Meditacija kot tudi vse dihalne tehnike imajo isti cilj – priti v stik s sedanjim trenutkom. Prebuditi notranjo vitalno energijo. Umiriti um in telo.
Subtilno izvedena dihalna tehnika vas bo pripeljala v meditativno stanje uma. Predpogoj za to je lahkotnost telesa in diha. Izkušnje kažejo na to, da z dolgoletno prakso joge in podobnih disciplin ni razlike med dihalno tehniko in meditacijo.
In ne pozabite na nekaj zelo pomembnega. Tehnike so le tehnike. Same po sebi imajo omejen učinek. Tisoče tehnik, ki jih poznamo danes, so le v pomoč pri prebuditvi zavesti, prebuditvi zavedanja, kdo smo. Samo to lahko prinese radikalno duhovno spremembo. Vsi guruji in vse tehnike so le v pomoč pri videnju tega, kaj je naša prava notranja narava.
Praktična dihalna tehnika - polni dih
Blaž Bertoncelj, učitelj joge in somatike v Parinama centru