Preseganje ega

Zunanji dogodki so le prožilci naših notranjih stanj, torej je bistven način odzivanja nanje.

Zato je osnovni postopek za naš napredek samoopazovanje. Vzrok neprijetnim občutkom in našim odzivom – neprimernemu dialogu in dejanjem, ki vodijo v spopad in stisko, je obremenjujoč notranji pogovor. Ta dialog moramo spremljati, analizirati in nemudoma zaustaviti, kadar zaide v nevarne vode. Utišanje in prekinitev notranjega blebetanja ustvarja notranjo tišino, pogoj notranjega miru. Tako plemenitimo notranja duševna stanja; izločamo nagnjenja k slabemu: skrbi, potrtost, praznoverje, strah, sumničenje, samopomilovanje, precenjevanje in podobno.

Pri samoopazovanju opazujemo množico misli, ki se kopičijo v umu, glasove, ki nas zasipajo z domislicami, razbiramo vsebino misli, zaznavamo čustva in občutja, ki se porajajo, okus, ki ga vse to pušča v naši duševnosti ... Tako razčlenjujemo notranja, duševna stanja, ki so stanja zavesti, pripadajoča določenemu dogodku ali vtisu. Naša zavest se pri tem razdeli na dvoje: na opazovalca in opazovano.

Opazovalec je naša resnična bit, opazovan pa je tisti del nas, ki misli in čuti pod prevladujočim vplivom ega. Tako lahko opazujemo, kaj počne. Kadar ta začuti, da je opazovan, se marsikdaj potuhne.

Velik del notranjega dialoga poteka v znamenju samoljubja. Odraža se tako, da poskušamo v odnosih manipulirati. Tudi igranje žrtve je manipulacija, s katero želimo sogovorniku vcepiti občutek krivde. Pomembno je odkriti, zakaj se čutimo prizadete, zavrnjene ali polaskane. Ego namreč preži na to, kdo nas sprejema, občuduje, ceni in kdo nas ne, ter sproži notranji odpor in zavračanje ali privlačnost. Treba je prepoznati, da je za takšno odzivanje odgovoren ego.

Vse dokler je prisotno samoljubje, poteka tudi intimno samorazsojanje, opredeljevanje do drugih, obsojanje drugih, zaskrbljenost zaradi mnenj drugih o nas, lastitve moje-tvoje in podobno. To povzroča ogromno izgubo energije ter sovražno držo do drugih, ki nam niso storili nič žalega. Smiljenje samemu sebi in sovraštvo do drugih sta dve od najbolj pogubnih notranjih stanj.

Samoopazovanje kombiniramo s samospraševanjem.

Nenehno se sprašujemo po motivu. Vprašajmo se, zakaj si želimo prestižni avto, obleko po zadnji modi, drag nakit. Zakaj smo častihlepni? Kaj je v ozadju obsojanja? Kdaj se čutimo polaskani? Zakaj se bahamo? Kaj je vzrok samopomilovanju? Od kod izvira jeza? Za vsemi temi pojavi stojijo posamezni obrazi ega, ki jih lahko prepoznamo le s samoopazovanjem.

Koristna metoda je izstop iz časa.

Delujemo v nasprotju s tistim, kar počne ego, ki nas poskuša zliti z okolico, integrirati v prostor. Poteka takole: ustavimo se, umirimo in vso svojo pozornost usmerimo v prisluškovanje in opazovanje sedanjega trenutka. Poskušamo začutiti, kdo je ta, ki opazuje, zavemo se, da je v prostoru, obkroženi s predmeti, ter da je prisotna tudi komponenta časa. Pozornost vzdržujemo s pričakovanjem, da se bo prav naslednji hip nekaj zgodilo. Z občutenjem sebe opazujemo okolico in se zavedamo svoje ločenosti od nje. To med drugim krepi tudi zavest o naši resnični identiteti. Ob takšnem ravnanju ego, oropan pomembnosti, izgublja svojo moč.

Pomembno področje je razblinjanje zasvojenosti, odvisnosti od vseh stvari – od čokolade, sladoleda, piva, cigaret, seksa, alkohola ... ― vse to je egovo maslo.

Božanska duša ne more biti od ničesar odvisna. Zasvojenost je močna navezanost na nekaj s prepričanjem, da lahko s tistim izpolnimo vrzel v sebi. Odvisnosti se lotimo pri tisti, ki je najmanj problematična, in prehajamo k vse trdovratnejšim. Abstinenco, ki jo prilagodimo stopnji zasvojenosti, postopoma povečujemo – najprej naj traja en dan, nato en teden, en mesec ... Egu tako jemljemo moč in rušimo njegovo veljavo.

Z intimnim samoopazovanjem moramo spoznati in odstraniti vse raznolike osebnosti, ki živijo v nas, v naši duševnosti.

Ko se izurimo v odkrivanju jaza v akciji, ko se naučimo živeti v stanju budnosti, čuječnosti, postanejo prevare ega nemogoče. Šele z odstranitvijo vseh notranjih egoizmov postanemo osebki z izvirno, lastno individualnostjo. Takrat naša duša, esenca, zares lahko zaživi.

Dobra večerna metoda za razgaljanje ega je retrospekcija.

Preden utonemo v sanje, pregledamo dogodke, ki so se odvili čez dan, in v njih poiščemo sledi ega. Morda smo koga prizadeli, ranili, užalili, morda smo sami zapadli v samopomilovanje, samoobsodbo, strah ... Pomislimo, kako bi bilo delovati prav.

Za dosego višje ravni lastnega bitja je treba storiti vsaj troje. Najprej je treba prenehati biti tisto, kar smo; ne moremo več negovati starih identifikacij in biti to, kar smo bili. Vsako istenje je treba popolnoma izkoreniniti. Drugič – ustaviti moramo nepotreben notranji dialog, ki prinaša nepotrebno izgubo energije zaradi nenehnega ustvarjanja sodb in nesmiselnih problemov. In tretjič – odreči se moramo samoljubju, ki je krivec za velik del notranjega dialoga in ustvarjalec psiholoških napetosti.

Znebiti se posameznih nezaželenih čustvenih in miselnih odzivov, samodejnih programov, notranjih nasprotij in napetosti ter zasvojenosti je možno le z razkrojem egovih jazov. Z odstranitvijo vsakega od njih se naše samozavedanje poveča, osvobodi se del naše podzavesti in preide v območje zavesti. Ko zapremo vrata egovim fantazijam, se odpre organ intuicije. Manj kot imamo ega v sebi, manj smo podvrženi smernicam svojega astrološkega znamenja.

Z delom na sebi je treba začeti takoj, najbolje tako, da to vključimo med redna dnevna opravila. Vsako odlašanje je le znak, da smo se spet ujeli v past ega, ki se upira vsakemu napredku.

Zoran Železnikar; www.prisluhni.si

Celoten članek lahko preberete v aprilski številki revije Sensa.

Ego bo tudi osrednja tema majskega Sensa vikenda!

Ali zares razumete, zakaj ste v življenju nesrečni? Ker se s služenjem svojemu egu zapirate, ločujete od ljubezni, ki je vaša narava. Pridružite se nam na majskem Sensa vikendu in spoznajte principe lastne osvoboditve!

Za podrobnejši program kliknite tukaj!

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja