Nekateri ljudje pogovor začnejo z vprašanjem o vas, a kmalu postanete poslušalci njihovih zgodb. Raziskovalca sta preučila to pogosto navado in ugotovila, da naredi slabši vtis, kot si predstavljajo tisti, ki jo uporabljajo.
"Kako ste preživeli konec tedna?"
Začnete pripovedovati, da ste obiskali mamo, ki zadnje čase potrebuje več pomoči. Sogovornik počaka, da končate prvi stavek, nato pa nadaljuje: "Jaz sem imel pa res nor vikend!" Sledi podroben opis njegovega izleta. O vaši mami vas ne vpraša ničesar več.
Pogovor se je začel z zanimanjem za vas, a vaša zgodba je ostala pri prvem stavku.
Če vam je prizor znan, ste morda doživeli preusmerjanje pogovora nase, ki sta ga raziskovalca Alison Wood Brooks in Michael Yeomans poimenovala boomerasking. Človek postavi vprašanje, prisluhne odgovoru, nato pa brez vsebinskega odziva začne odgovarjati nanj še sam. Vprašanje se kot bumerang vrne k tistemu, ki ga je postavil.
Njuna raziskava je bila leta 2025 objavljena v reviji Journal of Experimental Psychology: General.
Trije vsakdanji prizori, v katerih ga lahko prepoznate
Naslednji primeri ponazarjajo, kako se lahko ta navada pokaže v vsakdanjih pogovorih.
1. Vaš dopust postane uvod v njeno potovanje
"Kje ste bili na dopustu?" vas vpraša prijateljica. Poveste, da ste nekaj dni preživeli ob morju. "Mi smo bili pa na Baliju!" odgovori in začne kazati fotografije. Kako ste se imeli in ali ste se odpočili, je ne zanima več. Vaš odgovor je odprl temo, ki jo je želela načeti sama.
2. Vaša stiska se izgubi med njegovimi težavami
Sodelavec opazi, da ste utrujeni, in vas vpraša, kaj je narobe. Omenite nekaj neprespanih noči. "To še ni nič, jaz že ves mesec slabo spim," odvrne. Čez nekaj minut poslušate njegove skrbi in ga tolažite. O tem, kaj ponoči drži pokonci vas, niste utegnili povedati skoraj ničesar.
3. Vaš uspeh postane iztočnica za njegove dosežke
Nekdo vas vpraša, kako je šel pomemben projekt. Veselo poveste, da ste ga uspešno zaključili "Ko sem jaz vodil podoben projekt ..." začne sogovornik. Namesto da bi se za trenutek ustavil ob vašem veselju, začne pripovedovati o svojih dosežkih. Ostane vam občutek, da je vašo novico komaj opazil.
Zakaj nas takšni pogovori zmotijo?
Brooks in Yeomans sta pojav preučila v osmih študijah, ki so vključevale spomine na pretekle pogovore, zamišljene situacije in pogovore v živo. Ljudje, ki so vprašanje hitro preusmerili nase, so pogosto menili, da s tem naredijo dober vtis. Njihovi sogovorniki pa so jih zaznavali kot manj iskrene in manj všečne.
Vprašanje o našem življenju vzbudi pričakovanje, da nekoga odgovor zanima. Zato nas lahko zmoti, ko povemo nekaj osebnega, druga oseba pa nadaljuje, kot da tega ni slišala.
Včasih šele ob drugem vprašanju začutimo, da nas nekdo zares posluša. Ko omenimo obisk pri mami, je lahko to povsem preprost: "Kako se pa počuti?"
Kdaj je deljenje lastne izkušnje dobrodošlo?
Podobna izkušnja lahko pogovor tudi poglobi. Če vas skrbi za starajoče se starše, vam lahko pripoved nekoga, ki prestaja nekaj podobnega, prinese občutek bližine. Pomembno je, ali sogovornik vašemu odgovoru najprej nameni pozornost in ali vam med svojo pripovedjo še pušča prostor. "To poznam, tudi pri nas je bilo težko. Kako pa vi zmorete vse to?" omogoča drugačen pogovor kot dolg opis lastnih težav, po katerem nihče več ne vpraša po vaših.
Posamezen neroden odziv se lahko zgodi vsakomur. Bolj povedno je, ali se pogovor vedno znova obrne v isto smer in vaše zgodbe redno ostajajo nedokončane.
Kako pogovor vrniti k sebi?
Če še niste končali, lahko mirno rečete:
"Samo še to bi rada povedala do konca, potem pa mi povejte, kako je bilo pri vas."
Z bližnjo osebo lahko spregovorite tudi o ponavljajočem se vzorcu: "Opažam, da pogosto začneva govoriti o meni, potem pa hitro preideva na vaše izkušnje. Rada bi vam povedala še kaj več o tem, kar se mi dogaja."
Tudi pri sebi lahko opazujete trenutek, ko vas zamika: "Pri meni je bilo pa ..."
Preden začnete svojo zgodbo, se odzovite na povedano. Postavite dodatno vprašanje ali z nekaj besedami pokažite, da ste razumeli. Prav tak odziv Brooks priporoča kot način, da sogovorniku namenimo več pozornosti.
Vir: Brooks, A. W., in Yeomans, M. (2025). Boomerasking
