Denar je vir svobode, varnosti, moči … in hkrati tesnobe, strahu in občutka nevrednosti.
V novi številki revije Sensa raziskujemo, kako naša psihološka struktura oblikuje naš odnos do denarja – in zakaj sprememba finančnega stanja ni možna brez spremembe znotraj nas samih.
- Zakaj si nekateri ljudje ne dovolijo imeti več?
- Zakaj denar za marsikoga pomeni več kot le sredstvo?
- In zakaj ga nekateri, ne glede na trud, nikoli nimajo dovolj?
Denar kot ogledalo našega notranjega sveta
Priznani psihoterapevt telesno orientirane psihoterapije Tomislav Senečić v poglobljenem članku pojasnjuje, kako je denar pogosto le simbol – medij, ki nam zrcali naša temeljna prepričanja o življenju, varnosti in lastni vrednosti. Pogosto skušamo z denarjem zapolniti praznine iz otroštva ali zaceliti travme, ki jih niti ne prepoznamo več.
»Dokler je glavni življenjski motiv posameznika boj za preživetje, vemo, da gre za nerazrešeno travmo,« zapiše Senečić.
Odnos do denarja ni stvar logike – temveč psihe
V članku boste izvedeli:
- zakaj sprememba prepričanj ni dovolj, če ne vključimo tudi telesnih občutkov varnosti,
- kako družinski in transgeneracijski vzorci vplivajo na našo sposobnost ustvarjanja denarja,
- zakaj motivacijski govori ne delujejo, dokler ne ozavestimo nezavednih vsebin,
- in kako denar postane simbol za ljubezen, ki je nismo prejeli.
Celoten članek lahko preberete v novi številki revije Sensa april/maj 2025; v prodaji od 4. aprila
