Ko slišimo besedo psihopat, si pogosto predstavljamo nevarnega, brezčutnega človeka, ki je sposoben najhujših dejanj. Toda psihopatija je precej bolj zapleten pojav, kot ga prikazujejo filmi.
Strokovnjaki opozarjajo, da imajo lahko ljudje s psihopatskimi lastnostmi povsem običajna življenja, uspešne kariere in celo na videz srečne odnose. Nekateri se svojih lastnosti sploh ne zavedajo.
Po nekaterih ocenah približno eden od stotih ljudi izpolnjuje merila za izrazite psihopatske lastnosti. To pomeni, da ste danes morda že srečali takšnega človeka. Lahko je bil sodelavec, sosed, neznanec na vlaku ali celo nekdo, ki vam je zelo blizu.
Večina ljudi s psihopatskimi lastnostmi namreč nikoli ne dobi uradne diagnoze. Mnogi vse življenje živijo, ne da bi vedeli, da se njihov način čustvovanja in doživljanja drugih precej razlikuje od običajnega.
"Večina ljudi nikoli ne dobi diagnoze. Njihovo vedenje je lahko včasih precej skrajno, vendar se morda sploh ne zavedajo, da so psihopati," pojasnjuje dr. Graeme Fairchild, profesor psihologije na Univerzi v Bathu.
Kako ugotoviti, ali imate psihopatske lastnosti?
Če vas skrbi, da bi lahko bili psihopat, je po mnenju nekaterih strokovnjakov že sama zaskrbljenost lahko spodbuden znak.
"Če nekoga skrbi, da je psihopat, verjetno ni," pravi dr. Beth Visser, izredna profesorica psihologije na kanadski univerzi Lakehead. Razlog je v tem, da ljudje z izrazitimi psihopatskimi lastnostmi pogosto ne vidijo težave v svojem vedenju.
"Če že, se jim zdijo drugi ljudje šibki ali nenavadni, namesto da bi problem prepoznali v sebi," pojasnjuje dr. Nadja Heym, izredna profesorica psihologije osebnosti in psihopatologije na Univerzi Nottingham Trent.
Vendar je pomembno razumeti, da ne obstajata zgolj dve skupini ljudi – psihopati in vsi drugi. Psihopatske lastnosti se pojavljajo na spektru, kar pomeni, da ima lahko posameznik nekatere od njih, ne da bi izpolnjeval merila za osebnostno motnjo.
Katere so glavne značilnosti psihopatije?
Triarhični model psihopatije iz leta 2009 opisuje tri temeljne razsežnosti:
- Brezčutnost: zmanjšana empatija, pomanjkanje občutka krivde in manjša občutljivost za trpljenje drugih.
- Pomanjkanje zavor: impulzivnost, težave s samonadzorom in nagnjenost k tveganemu vedenju.
- Drznost: samozavest, neustrašnost, socialna dominantnost in sposobnost ohranjanja mirnosti v stresnih okoliščinah.
Ljudje z izrazitimi psihopatskimi lastnostmi lahko delujejo samozavestno, očarljivo in družabno, hkrati pa imajo težave z globljim čustvenim povezovanjem.
Psihološki vprašalnik: Se prepoznate v teh trditvah?
Leta 2022 so psihologi z več britanskih univerz razvili lestvico Successful Psychopathy Scale, ki vsebuje 54 postavk in je namenjena raziskovanju psihopatskih lastnosti pri posameznikih, ki lahko uspešno delujejo v družbi.
Spodaj je nekaj trditev, ki se nanašajo na različne osebnostne značilnosti.
Razmislite, koliko se prepoznate v naslednjih izjavah:
- Sem precej hladnosrčen človek.
- Kadar prizadenem čustva drugih, običajno ne občutim krivde.
- Pogosto sem osredotočen predvsem nase.
- Pomembneje mi je zmagati kot igrati pošteno.
- Kadar se stvari odvijajo po mojih željah, sem lahko precej samovšečen.
- Dobro se znajdem v stikih z drugimi ljudmi.
- Znam uporabiti svoje razumevanje čustev, da vplivam na počutje drugih.
- Vem, kako ljudi pripraviti do tega, da naredijo, kar želim.
- V skupinah, katerih del sem, pogosto prevzamem vodilno vlogo.
- Samozavestno izražam svoje mnenje.
- Dober sem v številnih stvareh.
- Dobro se znajdem v zelo stresnih situacijah.
- Ponosen sem na svojo sposobnost hitrega odločanja.
- Za dosego svojih ciljev sem pripravljen narediti skoraj vse.
Pomembno: Te trditve so le izbor iz daljšega raziskovalnega vprašalnika in same po sebi niso diagnostični test. Posamezne lastnosti, kot so samozavest, vodstvene sposobnosti ali dobro obvladovanje stresa, niso dokaz psihopatije. Za strokovno oceno je potrebna celovita psihološka obravnava.
Zakaj nekateri ljudje ne občutijo empatije na enak način?
Dr. Nadja Heym pojasnjuje, da ljudje z izrazitimi psihopatskimi lastnostmi pogosto doživljajo tako imenovana plitva čustva. To pomeni, da lahko občutijo manj strahu, obžalovanja ali pristne zaskrbljenosti za druge. Pogosto znajo prepoznati čustva drugih ljudi, vendar jih ne doživljajo na enak način.
Predstavljajte si, da vstopite v prostor, kjer vsi jokajo. Večina ljudi bi verjetno občutila žalost ali vsaj nelagodje, četudi ne bi vedela, kaj se je zgodilo.
"Gre za nekakšno čustveno nalezljivost. Pri ljudeh s psihopatijo pa se čustva drugih nanje ne prenesejo v tolikšni meri," pojasnjuje Fairchild.
To ne pomeni, da vsi ljudje s psihopatskimi lastnostmi uživajo v povzročanju trpljenja. Po njegovih besedah je to prej stereotip kot pravilo. Mnogi so predvsem čustveno odmaknjeni in manj odzivni na stiske drugih.
Zakaj je psihopatske lastnosti tako težko prepoznati?
Ena od najbolj presenetljivih značilnosti psihopatije je, da so lahko ljudje z izrazitimi psihopatskimi potezami zelo očarljivi.
Profesorica Abigail Marsh, strokovnjakinja za psihologijo z Univerze Georgetown, opozarja, da lahko takšni posamezniki svoje lastnosti spretno prikrivajo.
Pogosto domnevamo, da bi bil psihopat neprijeten, hladen ali odbijajoč človek. Če nam je nekdo všeč in se v njegovi družbi dobro počutimo, zato hitro izključimo možnost, da bi imel psihopatske lastnosti. Toda prav to je lahko zavajajoče.
Manipulacija, zavajanje in površinski šarm so lahko pomembne značilnosti psihopatije. Zato lahko tudi prijatelji, partnerji in družinski člani težko prepoznajo človekove resnične namene.
Marsh poudarja, da je v ozadju pogosto izrazito sebičen način razmišljanja. Če bi morala psihopatijo povzeti z eno značilnostjo, bi bila to po njenih besedah težnja po vedenju, ki posamezniku koristi, ne glede na posledice za druge.
Ali so ljudje s psihopatskimi lastnostmi nujno slabi?
Večina ljudi s psihopatskimi lastnostmi živi povsem običajna življenja. Hodijo v službo, nakupujejo, skrbijo za gospodinjstvo in opravljajo vsakodnevne obveznosti.
Dr. Beth Visser poudarja, da jih ne bi smeli samodejno označiti za zlobne. Po njenem mnenju mnogih ne vodi želja po povzročanju trpljenja, temveč predvsem zasledovanje lastnih interesov ob zmanjšani občutljivosti za čustva ljudi, ki jih prizadenejo.
Tudi Marsh opozarja, da posamezne psihopatske lastnosti še ne pomenijo, da je človek slab. Vendar je pomembno razlikovati med blažjimi osebnostnimi značilnostmi in izrazitimi vzorci manipulacije, laganja ter izkoriščanja drugih.
Odnosi z ljudmi, ki sistematično postavljajo svoje potrebe pred potrebe drugih in pri tem ne občutijo obžalovanja, so lahko zelo škodljivi.
Zakaj so lahko ljudje s psihopatskimi lastnostmi uspešni v službi?
Nekatere značilnosti, ki jih povezujemo s psihopatijo, so lahko v določenih okoliščinah tudi koristne.
Ljudje, ki se ne prestrašijo hitro, se dobro znajdejo pod pritiskom in so pripravljeni tvegati, lahko uspešno opravljajo zahtevne poklice.
Dr. Nadja Heym pojasnjuje, da so nekateri posamezniki z blažjimi psihopatskimi lastnostmi uspešni prav zaradi svoje odločnosti, čustvene neobčutljivosti in pripravljenosti na tveganje.
Raziskovalci v tem kontekstu govorijo tudi o tako imenovani uspešni psihopatiji, pri kateri določene osebnostne značilnosti ne vodijo v kriminalno vedenje, temveč lahko spremljajo uspešno poklicno pot.
Med pogosto omenjenimi primeri je nevroznanstvenik James Fallon z Univerze Kalifornije v Irvinu. Fallon je več let raziskoval možgane serijskih morilcev in nevrološke vzorce, povezane s psihopatijo. Med raziskovanjem je ugotovil, da tudi njegovi možgani kažejo nekatere podobne značilnosti.
Pozneje je javno govoril o svojih psihopatskih potezah in se opisoval kot prosocialnega psihopata – človeka, ki prepoznava svoje temnejše impulze in jih skuša nadzorovati. Njegov primer je pogosto naveden kot ponazoritev, da same osebnostne in nevrološke značilnosti še ne določajo človekovega vedenja.
Ali je lahko manj empatije v določenih poklicih prednost?
V nekaterih poklicih je sposobnost ohranjanja mirnosti pod pritiskom izjemno pomembna. Gasilci, policisti, vojaki in zdravstveni delavci se pogosto znajdejo v situacijah, ko morajo hitro sprejemati odločitve, ne da bi jih preplavil strah.
Fairchild meni, da bi lahko bila prisotnost posameznikov z manj intenzivnimi čustvenimi odzivi v človeški populaciji v določenih okoliščinah celo evolucijsko koristna.
Takšni ljudje lahko ostanejo mirni v trenutkih, ko drugi izgubljajo nadzor. Toda to ne pomeni, da so ljudje s psihopatskimi lastnostmi povsem neustrašni.
Dr. Visser pojasnjuje, da tudi oni občutijo strah, vendar ga lahko doživljajo drugače in včasih celo bolj uživajo v občutku vznemirjenja. Pri tem je pomembno poudariti, da čustvena stabilnost, pogum in sposobnost hitrega odločanja sami po sebi niso znaki psihopatije.
Ali se lahko psihopatske lastnosti sčasoma spremenijo?
Eno najpomembnejših vprašanj je, ali lahko človek z izrazitimi psihopatskimi lastnostmi spremeni svoje vedenje. Po besedah dr. Nadje Heym so raziskovalni dokazi o učinkovitosti zdravljenja različni.
Ena največjih težav je povezana s čustvenim doživljanjem. Če posameznik ne občuti običajnega čustvenega odziva na trpljenje drugih, ga je težko naučiti takšnega odzivanja.
Dodatno težavo lahko predstavlja dejstvo, da nekateri ljudje s psihopatskimi lastnostmi tudi v terapevtskem odnosu uporabljajo manipulacijo ali prikrivajo svoje resnične občutke.
Kljub temu obstajajo spodbudne ugotovitve.
Profesorica Abigail Marsh poudarja, da se lahko vedenje nekaterih ljudi s psihopatijo izboljša, ko prepoznajo, kako jim njihovo antisocialno vedenje škoduje v vsakdanjem življenju.
Raziskava iz leta 2018, v kateri so psihologi s Floride spremljali več kot tisoč moških od otroštva do odraslosti, je pokazala, da psihopatske lastnosti niso nujno nespremenljive.
Pri približno 14 odstotkih udeležencev so se te lastnosti skozi čas postopoma zmanjševale. Pri drugih so ostale visoke ali so se celo okrepile. To kaže, da se lahko osebnostne značilnosti skozi življenje spreminjajo, čeprav spremembe niso enake pri vseh.
Vir: Hatty Willmoth, BBC Science Focus
https://sensa.metropolitan.si/osebna-rast/higiena-depresija-odnos-partnerstvo/