Preprosto orodje, kakršno je nihalo oz. svinčnica, nam lahko pomaga, da vzpostavimo stik s svojo podzavestjo in dobimo odgovore na pomembna vprašanja. Naučite se delati z nihalom in izvedite, kako ga uporabljati v svojem vsakdanu.
Če se danes spomnim obdobja, ko sem v srednji šoli, v iskanju znanja in metod, ki bi mi pomagala, da izvem več od tistega, kar je vidno in otipljivo, naletela na preprosta navodila za ravnanje z nihalom, mi gre kar malo na smeh. Ker je bila takrat najpomembnejša stvar v mojem življenju šola, sem iznašla zanimiv način uporabe nihala, ki se mi takrat ni zdel niti malo smešen. V desni roki sem nad kozarcem, do polovice napolnjenim z vodo, držala materin zlat prstan, obešen na zlati verižici, z levo roko pa sem listala po šolskem učbeniku in ugotavljala, katera vprašanja bi se utegnila pojaviti pri preverjanju znanja.
Ne spomnim se več, kakšen je bil odstotek točnih odgovorov, vsekakor pa so bile to zanimive izkušnje, ki so mi razširile obzorja in mi vlile pogum, da se podam na pot alternativne medicine.
Od predzgodovine do danes
Lahko bi rekli, da je radiestezija stara prav toliko kot človeštvo. Na risbah, ki so jih našli v jamah predzgodovinskih ljudi, se razločno vidijo prvobitne bajalice – palice, s katerimi so poglavarji in/ali plemenski vrači iskali vodo, hrano in najboljše mesto za prebivališče. Egipčanski svečeniki so z nihalom dajali nasvete tistim, ki so pri njih iskali pomoč, ter jih usmerjali k zanje najprimernejšim poklicem.
Starogrški zapisi iz 4 st. pred Kristusom govorijo o uporabi radiestezije na Kreti, svinčnico pa naj bi uporabljali tudi v pitijskem preročišču v Delfih. Okrog leta 2.590 pred Kristusom so v starodavni Kitajski posebej šolani cesarjevi uslužbenci pred gradnjo preučili teren, da se ne bi zidalo na mestih, kjer ‘zlobni duhovi sejejo bolezen in nesrečo’, svoje znanje pa so uporabljali tudi za iskanje rudnin, vode in skritih predmetov. O široki uporabi radiestezije in številnih prednostih, ki jih prinaša, govorijo tudi drugi primeri iz preteklosti.
Kolektivno nezavedno
Beseda radiestezija morda nakazuje, da gre za nekakšno zapleteno veščino, ki jo razume le majhno število ljudi, še manj pa jih to spretnost obvlada. V resnici gre za sposobnost, ki jo ima v večji ali manjši meri pravzaprav popolnoma vsak. Ta sposobnost nam omogoča, da začutimo sevanja, ki so kot nekakšne šifrirane informacije. Okrog nas je namreč precej različnih vrst sevanja, ki jih zavestno ne moremo zaznati (rentgensko sevanje, infrardeči in ultravijolični žarki, radio in televizija, radarsko sevanje in kozmični žarki), telo pa jih prepozna preko senzorjev, ki so vanj vgrajeni (nekateri jim pravijo šesti čut ali čut za sevanje).
Razlage za takšna informacijska polja najdemo tudi v zahodnjaškem terminu akaša (eter ali vseprežemajoči prostor), ki ga je na Zahod v obliki pojma kolektivno nezavedno prenesel psiholog Carl Gustav Jung, v kvantni fiziki pa jo poznamo pod izrazom združeno polje (teorija, ki naj bi jo tik pred smrtjo zasnoval Nikola Tesla).
Radiestezisti verjamejo, da iz tega brezmejnega polja informacij, ki nas obdaja, lahko s telesom v vlogi senzorja in radiestezijskih orodij v vlogi ojačevalcev teh signalov dobimo vse informacije, ki jih iščemo.
Morda zveni zapleteno, toda v resnici je povsem preprosto: vsi odgovori so v nas in v naši okolici, le naučiti se moramo, kako jih 'ujeti' in razumeti. Ko radiestezist v rokah drži bajalice ali nihalo, intuitivno oziroma podzavestno zaznava sevanja okrog sebe, njegovo telo pa se odziva z rahlimi premiki, ki povzročijo, da se v določeno smer premakneta tudi nihalo ali bajalica. Tako dobi odgovor na zastavljeno vprašanje.
Željka Ciganović
Razvijte svoj šesti čut 2. del
Razvijte svoj šesti čut 3. del
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj