Vedno rečete »da«, tudi ko bi najraje rekli »ne«? Potlačite jezo, da bi se izognili konfliktu, in svoje potrebe postavite na zadnje mesto? To vedenje, znano kot ugajanje drugim, ni le čustveno izčrpavajoče, temveč lahko resno vpliva tudi na zdravje. Raziskave kažejo, da kronični stres in potlačevanje čustev povečujeta tveganje za razvoj avtoimunskih bolezni, pri katerih imunski sistem začne napadati lastne celice. Ugajanje tako ni le vedenjski vzorec – lahko postane sprožilec bolezni.
Ko telo napade sebe
Avtoimunska bolezen lahko prizadene skoraj vsak organ, tkivo ali sistem v telesu, saj imunski sistem zmotno napade zdrave celice, namesto obolelih, kot je v osnovi njegov namen. Pogosta tarča so vezivna tkiva, sklepi, mišice, endokrine žleze (npr. ščitnica ali trebušna slinavka), koža in krvne žile. Vedno več strokovnjakov raziskuje in domneva, da prav nagnjenost k ugajanju drugim, potlačevanje čustev in kronični stres lahko sprožijo ta kaos v človeku.
Potlačena čustva in imunski sistem
»Čustveni stres je glavni vzrok telesnih bolezni – od raka do avtoimunskih stanj in mnogih drugih kroničnih bolezni. Možgani in telesni sistemi, ki predelujejo čustva, so tesno povezani s hormonskim sistemom, živčnim sistemom in še posebej z imunskim sistemom. Ko jeza, ki jo potlačimo, sčasoma obrnemo proti sebi, lahko enako stori tudi imunski sistem – denimo pri avtoimunskih obolenjih.«
– dr. Gabor Maté
Tudi Janice Kiecolt-Glaser, psihonevroimunologinja, poudarja, da dolgotrajen psihološki stres dosledno oslabi imunski odziv in pospeši vnetne procese, ki so v jedru številnih kroničnih bolezni.
- Preberite si tudi: Bessel van der Kolk: "TELO TRAVME NE POZABI, ampak jo izrazi skozi fiziološke spremembe."
Kako stres sproži bolezen
Ugajanje drugim pomeni reči »da«, kadar v resnici mislite »ne«, in zanemarjati lastne potrebe, kar ustvarja trajen psihološki pritisk. Takšno vedenje pogosto od posameznika zahteva, da potlači svoja resnična čustva, kot je denimo tudi jeza, da bi se izognil konfliktu ali zavrnitvi. Kronični stres in čustveno potlačevanje pa vodita v sproščanje stresnih hormonov.
»Kronični stres spremeni način, kako telo uporablja stresne hormone, in lahko sproži začaran krog vnetja, ki vodi do avtoimunskih bolezni.«
– dr. Esther Sternberg
Stresni hormoni porušijo normalno ravnovesje imunskega sistema in ga naredijo bolj dovzetnega za avtoimunske odzive. Hormonske spremembe, povezane s stresom, spodbujajo vnetja, ki so znan dejavnik pri razvoju in napredovanju avtoimunskih bolezni. Neravnovesen in vneten imunski sistem ima večjo verjetnost, da bo zmotno napadel lastna tkiva — to pa je značilnost avtoimunskih stanj.
Začarani krog stresa in bolezni
Ena izmed raziskav je pokazala, da je velik delež ljudi z avtoimunskimi boleznimi poročal o pomembnem čustvenem stresu že pred pojavom bolezni. Poleg tega stres, ki ga povzroča življenje z avtoimunsko boleznijo, dodatno prispeva k motnjam v delovanju imunskega sistema in ustvarja škodljiv krog, v katerem se bolezen in stres medsebojno krepita.
Moč avtentičnosti
Čeprav vzorci ugajanja drugim pogosto nastanejo kot strategija preživetja, jih lahko sčasoma začnemo spreminjati. Ključno je, da si dovolimo začutiti, kar se v nas resnično dogaja, in da se to naučimo izraziti tudi navzven. Avtentičnost ne pomeni nenehnega spora z drugimi, ampak pogum, da smo iskreni do sebe in jasni v svojih mejah.
Ko damo prostor tudi jezi, žalosti, razočaranju in vsem tistim občutkom, ki smo jih prej potiskali na stran, se ne zgodi le notranje olajšanje – sprosti se tudi telo. Namesto da bi energijo porabljalo za potlačevanje, jo lahko usmeri v obnovo, vitalnost in zdravje.
Naj bo to povabilo k počasnemu, a pogumnemu koraku: namesto »da«, kadar čutite »ne«, izberite svojo resnico. Namesto tišine, kadar nekaj boli, izberite iskrenost. S tem ne ščitite le svojega dostojanstva, temveč tudi svoje telo, ki vas bo hvaležno podprlo na poti k večjemu ravnovesju in notranjemu miru.
