Res novo leto

29. 12. 2012
Deli
Res novo leto

Novo leto se lahko začne, če dobro zaključimo starega. Stara ljudstva so to vedela in znala opraviti. Poskusimo še mi.

Začnimo s tem, da NE storimo tistega, kar danes počne večina. Ne sestavljajmo spiska vsega, kar želimo doseči in spremeniti.

Ne obžalujmo nedoživetega in neuresničenega, ampak si še enkrat oglejmo storjeno in doživeto.

V vsem, kar SMO zmogli, je moč za jutri, ne v vsem, česar nismo.

Obračun ne pomeni obračunavanja s seboj.

S starim letom najlepše obračunamo, če se še enkrat srečamo z vsem, kar smo znali ustvariti, doživeti in sprejeti dobrega.

To je veliko bolj rodovitno kot sestavljanje dobrih sklepov.

Zakaj?

Ker je v doživetem resnica, ki ne more biti razvrednotena.

Vse storjeno, prejeto in občuteno je bilo resnično in zato še deluje v nas in v vseh, ki so to delili z nami.

Hvaležno slovo od starega leta nas poveže z viri lastne moči.

Položimo predse v tihem in samotnem obredu, kar smo letos znali dati in prejeti. Blagoslovljeni trenutki hočejo biti počaščeni.

Koliko dobrih besed smo izrekli?

Kolikokrat smo se koga dotaknili nežno in občuteno?

Kolikokrat smo kaj storili po svojih najboljših močeh?

Kolikokrat smo presegli žalost, zamero in razočaranje?

Kolikokrat smo prejeli nasmeh, pogled, dotik, ki nas je podprl?

Kolikokrat nas je kdo poslušal ali pogledal z iskrenim sočutjem?

Kolikokrat nam je bilo odpuščeno?

Kolikokrat smo obstali sredi miline večerne zarje?

Kolikokrat je bilo jutro rdeče in čarobno?

Kolikokrat je zrak zadehtel, kolikokrat smo videli lesketanje na strehah, kolikokrat smo videli utripati zvezde nad seboj?

Kolikokrat poleti nas je obsijala mesečina?

Kolikokrat smo se razveselili svojega telesa, ko je kaj zmoglo, zadihalo in se razživelo?

Kolikokrat je vse okrog nas ozelenelo in se spet rodilo?

Kolikokrat smo bili sposobni doživeti lepoto, ki nas presega?

Neuresničeno in nedoživeto nas ne obtožuje.

Kar še želimo in zmoremo, nas čaka. Pričakuje nas brez očitanja in žalosti, brez zamere in grenkih besed.

Vabi nas, kliče in objema od daleč.

Odrinimo tja kot obložena ladja, s polnim naročjem lanskih darov.

Srečno pot ...

Alenka Rebula